jaz (2.101-2.200)

RADO Saj veš, kako.	Jaz	pa milijonar.Še par let naj se gospodarstvo	A
navadne ciganske krvi in obe nič vredni. RADO	Jaz,	da bi to priznal?Nikoli. ANDREJ Jaz pa še	A
RADO Jaz, da bi to priznal? Nikoli. ANDREJ	Jaz	pa še manj. TONE Kozla.	A
bo Andrej, ki ima tako sapo. ANDREJ Kaj,	jaz	zadet.Pa sapo, da imam.	A
Na tole zanko (mu jo pokaže) sem se celo	jaz	sama ujela in tako padla ‒. Ojej.Še sedaj me	A
Takimle srnicam, kakor ste vi, bi pa še celo	jaz	nastavil. PEPCA In če bi me ujeli, to bi vas	A
Skoraj gotovo. . / . / stran 54 . / JOŽE	Jaz	se bom pa kar v kuhinjo zmuznil. MENTEJ Bo	A
KOKALJ O, gospod komisar. Saj	jaz	nisem sploh nič vedel, kaj se pripravlja.Še	A
zakupu in premalo pazita na lovske tatove. Pa	jaz	ga že izsledim, zlikovca. MENTEJ Ko boste	A
Zastražimo izhode, da se nam kujon ne izmuzne.	Jaz	ostanem pri vratih.Rado, ti stopi k oknu.	A
pomoli glavo skozi linico): Ni treba. Sem že	jaz	tukaj. ANDREJ Še bolj prav.	A
ELZA Ne bo jih. Zato sem pa	jaz	porok.Ga ne pustim nikamor drugam več, kakor	A
Mi? MENTEJ Vi vsi in še	jaz	zraven. ANDREJ Kaj se siliš nabrati obraz	A
Tonetova žena. VSI Bravo. Živjo. MENTEJ	Jaz	sam, gospodična, vam pa kupim še drugo posteljo	A
Kako si ti slišal? PRVI STAREC	Jaz	vidim še in slišim dobro. DRUGI STAREC Kako	A
nehvaležen nalog je ljudem v nebesa pomagati.	Jaz	jim, mislil bi, dobro hočem, ko jih pregovarjam	A
kaj si opa . / . / stran 9 . / zil in opravil;	jaz	sam sem na potu do sem več gledal, nego to drobnjavo	A
ne drznejo. Po resnici ti povem, mož božji,	jaz	se svoji hrabrosti močno čudim.Da bi še sedaj	A
poveš, kdo je ta Sloven in kaj imajo z njim,	jaz	morda prej umrjem, nego bi izvedel. MENIH	A
porok, da bi te tako ne potipal, da bi vdrugič	jaz	ne našel ni meniha ni kute. MENIH Kar sva	A
da bi mogel njega pridobiti za vse, kar bi	jaz	rad in kar moji gospodarji želé. ŠESTI PRIZOR	A
TUGOMER Pustiva tvojo božjo besedo.	Jaz	bi rad od tebe drugačne pomoči, in na škodo	A
MENIH Govori, kneže. Ako je na božjo slavo,	jaz	ti služim. TUGOMER Ti si učen.	A
njegove žene Zorislave. Ž njo sva vzrasla oba,	jaz	in on.Ko je bila še majhna dvanajstletna deklica	A
Ko je bila še majhna dvanajstletna deklica in	jaz	mladenič ne mnogo starejši, vžgalo se je moje	A
ji svoje srce ponudil. Ni bila ognjena kakor	jaz,	a odrekla mi ljubezni ni.I njen otec, zdaj že	A
Ali spokorili ne, prepričali ne.	Jaz	sem se pokristjaniti dal samo zarad nje, zarad	A
TUGOMER Je. Ali	jaz	bi bil še dandanes vojni ujetnik pri vaših frankovskih	A
ki hoče kreniti s pravega pota! TUGOMER	Jaz	nisem nevernik ne vernik, jaz ne utegnem o tem	A
pota! TUGOMER Jaz nisem nevernik ne vernik,	jaz	ne utegnem o tem misliti.Pusti zdaj svoje molitve	A
da nisem zastonj ubil bojnega tovariša, in	jaz	sam ti pomagam, če hočeš razširiti tvoj uk med	A
daj, da ga izgubim. ‒ Prijatelj, knez Tugomer,	jaz	ti moram pomagati, moram sredstvo najti! TUGOMER	A
GROZDANA Stara mati kliče. ZORISLAVA	Jaz	in Grozdana, babica. VRZA Kdo? ZORISLAVA	A
/ VRZA Kdo? ZORISLAVA gre k starki:	Jaz	in Grozdana. VRZA Govorite o čem? ZORISLAVA	A
Čeligoju, ne? ZORISLAVA Ne, o Neklonu. VRZA	Jaz	ga ne vidim Neklona; je tu? ZORISLAVA Ni ga	A
jokati. Ako bodeš pa ti izpraševala, hočem	jaz	tudi, in jokala bodeš ti potem. ZORISLAVA	A
ti svojega moža Čeligoja tako ljubila kakor	jaz	Neklona ‒ tako močno? ZORISLAVA Tiho! GROZDANA	A
Povedi rajša. Zakaj pa	jaz	tebi moram praviti? ZORISLAVA To ni zate.	A
ZORISLAVA To ni zate. GROZDANA Ti misliš, da sem	jaz	še dete.A nisem.	A
A nisem.	Jaz	vse vidim.Ne znaš še, kaj sem opazila.	A
zarad tebe sem bodi. A rada ga ne smeš imeti,	jaz	ga ne morem videti, bojim se ga, zelo. ZORISLAVA	A
Neklon NEKLON Kdo o meni govori? GROZDANA	Jaz.	Teče mu nasproti in ga z eno roko objame.	A
GROZDANA Za nič. NEKLON	Jaz	bi rad vedel, povedi, srčece. GROZDANA Ti	A
‒ Veš ti,	jaz	ne razumejem, zakaj se ti tako mrzlo vedeš proti	A
truplo ljubljenega moža, mojega Čeligoja, in	jaz	naj že drugemu možu dam roko, katera je njemu	A
Tugomer ZORISLAVA Kdo prihaja? TUGOMER	Jaz	sem, Tugomer. ZORISLAVA Zdrav! TUGOMER Videl	A
Zakaj me zametaš? ZORISLAVA	Jaz	te ne zametam. TUGOMER Zakaj me ne ljubiš	A
naj bode tvoja sodba morilna ali osvobojujoča,	jaz	jo hočem slišati.Ti me ne moreš zavreči, ti	A
mi ga prinesli iz boja ubitega, krvavega, in	jaz	niti solz nisem imela, da bi mu bila izprala	A
‒ med katerimi si ti bil do zdaj ujetnik!	Jaz	sem se mu bila vdala, ker je bil prvi, dasi	A
smeš, da si vreden biti naslednik Čeligojev, in	jaz	sem tvoja žena. TUGOMER srdit: Sem! ZORISLAVA	A
Idi in bodi mož, bodi prvi sin domovine in	jaz	sem tvoja.Sedaj ne.	A
bil, vodja mu. . / . / stran 36 . / Ha! l	jaz	čem biti prvi, če ne z bogovi ali z bogom, pa	A
klanjala moji velikosti in slavi ‒ ne, o Zorislava,	jaz	te moram ljubiti.Odide.	A
da bi bila šla k pokoju? GROZDANA O je,	jaz	moram tudi iti, sicer je huda. Zdrav ostani	A
KUPEC In svoja posvetovanja imajo, to sem i	jaz	čul. MENIH Tu se posloviva.	A
Mejnemu grofu Geronu moj ponižni poklon sporoči;	jaz	sem vdan hlapec njegov in sluga naše svete cerkve	A
videl in slišal tu med Sloveni in kaj sem ti	jaz	razložil.Reci Geronu in vsem frankovskim gospodom	A
bode on sam pridobil, velikih se pa iznebil.	Jaz	sem že nekaj storil, kar sem mogel; naj naši	A
že nevarno pisati. Ko bi Sloveni znali, da	jaz	še kaj drugega, med njimi bivajoč, nameravam	A
oznanjevati, ubijejo me. KUPEC In tačas bi	jaz	ne hotel v tvoji koži tičati, mož božji!‒ A	A
Skrijva se tu v grmovje, da kaj čujeva. MENIH	Jaz	se moram, ker stari me črti in njegov črt je	A
bolj tiho: Dečko, ako kaj poveš komu, da sem	jaz	tu bil, pridem jutri pote, denem te v svoj koš	A
Sedi k meni in se ne boj. Ne vzame te,	jaz	te ne dam, ti si moj.Kam je šel?	A
CVETIČEK Po potu. . / . / stran 45 . / ZOVOLJ	Jaz	te ne dam vzeti.Ti moraš dorasti, in kadar boš	A
da so ti dnevi morda bližji, nego si mislim	jaz	sam.Ali me poslušaš, Cvetiček? CVETIČEK Poslušam	A
CVETIČEK Poslušam. ZOVOLJ Glej, dečko moj,	jaz	sem slep.V boju s Franki so mi bile ranjene	A
jutra do mraka, od mraka do dne, večna noč.	Jaz	ne vidim zelenega polja ni sinjega neba nad	A
Kdo je še s teboj? LASTUN	Jaz	sem tudi, Zovolj, in Batog, tu Hotjebor, Raduljščik	A
Samorod, Jarožir, Klenovič. RADULJŠČIK In	jaz	sem govoril s starešini Bojanov, Domostrojev	A
bogove? On je ves drugačen, nego je bil prej,	jaz	mu ne zaupam.Poštenje in srce naj nam daje pogum	A
Neklona. LASTUN Mlad je še, a naposled volim i	jaz	Neklona, ako menite, da Tugomera nečemo. ZOVOLJ	A
mislite, a zaupajte samo sebi in svoji desnici,	jaz	Franke poznam. LASTUN No, poskusimo še prej	A
KUPEC oprtuje krošnjo: Zbogom, božji mož,	jaz	bom za tebe na vse pretege boga prosil, kajti	A
vse pretege boga prosil, kajti, na mojo vero,	jaz	bi zdaj nadalje ne hotel več v tvoji koži biti	A
prideš, in poroči vse, kar si čul. KUPEC In	jaz	na tvojem mestu bi bolj v svojem brlogu tičal	A
Tam ni bilo shoda. MENIH	Jaz	sam sem bil tam za grmovjem skrit in sem videl	A
ti bil. TUGOMER Na Perunišču, skrivaj, da	jaz	niti znal nisem? MENIH Sklenili so voliti	A
na tihem izvoljen za vojvodo? TUGOMER Ne	jaz?	MENIH Ne, nego Neklon. TUGOMER Lažeš! MENIH	A
Tega mladiča! Kdo je to govoril, imena imenuj,	jaz	ne verujem. MENIH Vsi, Zovolj, Lastun, Kajaznik	A
/ . / stran 56 . / razum, a ljubijo te ne.	Jaz	ti nečem ponavljati, kako govore o tebi, kako	A
kako te sumničijo zarad tvojega ujetništva.	Jaz	na tvojem mestu bi tako ravnal, da bi jih prisilil	A
Oživi mi, meniše, te podobe, ki mi jih rišeš, in	jaz	sem ti na vse usluge. MENIH Ne odbijaj naloga	A
Ne imenuj mi tu njegovega imena. MENIH	Jaz	sem samo reči hotel, da pravi mož ne obstane	A
neprestrašen korači do svršetka. TUGOMER Torej	jaz	pojdem h Geronu. MENIH In jaz sem ti s svojim	A
TUGOMER Torej jaz pojdem h Geronu. MENIH In	jaz	sem ti s svojim življenjem porok, da do cilja	A
pride sem, moraš ga kar rada imeti, če ne, ga	jaz	poljubim. Ko bi se ga le tako ne bala, poljubim	A
prazne obljube hodijo kakor Tugomer. GROZDANA A	jaz	nečem, da bi bil Neklon junak; kaj junak, mene	A
GROZDANA Ljubim, ali Neklona še bolj ljubim.	Jaz	bodem Peruna molila, če hočeš, za domovino tako	A
GROZDANA Glej, Tugomer prihaja.	Jaz	idem.Odide.	A
stvari in te gotovo morajo možje prej vedeti nego	jaz.	Ako je istina, da te srce k meni vleče, kakor	A
edanjih besedi. . / . / stran 62 . / ZORISLAVA	Jaz	ne vem?Odkod to ponosno preziranje?	A
svoje zasluge za ta »mir« ne bode mnogo učinil.	Jaz	ne vem?Vse že vem ...	A
in obljubili, česar izpolnjevati ne mislijo.	Jaz	ti ne čestitam niti hvale ne dajem, po katero	A
se ti strinja s prekletim imenom, ki sem mu	jaz	luč življenja upihnil: domovino tvojo ‒ položim	A
položim ti jo razbito predte. Prvi moram	jaz	biti, da ti bode po volji. Dobro, izpolnim ti	A
si ji do zmage pomogla, ti si izdajalec, ne	jaz,	ti si me pahnila v brezno, pred katerim sem	A
kakor da bi bil zadnji med vsemi, jutri pa naj	jaz	idem in življenje dam za oba?Da bi bil blazen	A
Kaj je še za nekoliko krvi in kaj za to, če	jaz	gospodujem nad tem nehvaležnim narodom namesto	A
povabil. . / . / stran 67 . / Za to hočem	jaz	skrbeti.Mi smo govorili namreč o nekovem obedu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani