hladna (101-200)

začele pluti črne sence, krog čela jo je stiskala	hladna	teža, iz prsi, ki so se nemirno dvigale, niso	A
zijale okoli in opravljale. Jedilnica je bila	hladna,	iz kuhinje je prodiral vonj po močni sveži kavi	A
sva po gozdni stezi, ki bi morala biti nebeško	hladna.	Pomislila sem, kako lepo bi bilo, ko bi se lahko	A
Stekla sem tja, kar so me nesle klecave noge.	Hladna,	tekoča, ob štrlečih skalcah razpenjena voda	A
dneve sem preživela za Savo. Moja koža je bila	hladna	in se je bakreno bleščala.Hodila sem zravnano	A
sprevidela, da je vse čakalo mene. Prostorna,	hladna	veža, kakor da je iz marmorja. Ozek, temen hodnik	A
se je prismehljala. Res je bila videti sveža,	hladna	in umirjena. »In tudi Renkole je že tukaj.«	A
naspanih teles. Iz črpalk vodnjakov ob hišah bistra	hladna	voda kakor dobra volja. Dan, da si ga	A
zanesel k mizi. Previdno ga je postavil na	hladna	tla. Ploščice z nekakšnim geometričnim vzorcem	A
Pač pa je soteska pogrešala sonce - bila je	hladna	in temačna.Od vrha do vrha se je razpenjal tanek	A
pogreba. Tudi zarja večerna je bila nenadoma tako	hladna	in bledotna, kakor sije pogrebcem. Ni se	A
verzih, a v očéh je ležala porogljiva kritika,	hladna	in zlobna, vzvišena nad vso poezijo. Moje	A
vendarle rad imam ...!“ Noč je bila krasna, a precej	hladna,	ko sva se vračala po dolgi poljanski cesti proti	A
do tal viseče megle, ki je segala vlažna in	hladna	prav do srca samega.Izpod grma kraj ceste je	A
Kmalu mu je bilo dolgčas. Izba je bila	hladna,	mračna in čudno tesna; vse je gledalo temno	A
ni se mi darovala, tujki; in kakor je bila	hladna	tujina, je bil moten, truden tudi moj pogled	A
razpaljeno čelo ter je zdrknila mimo oči kakor težka,	hladna	solza.Gledal je z zastrtim pogledom po dolini	A
se še prikazalo sonce; trava je bila rosna,	hladna	megla se je vzdigala iz doline.Jerneju je bilo	A
njenih lic; nič se ni zgenilo. Lica so bila	hladna,	čelo je bilo trdo in gladko kakor iz porcelana	A
šum je umiral v daljavi in že je pihala mehka,	hladna	sapa, že je šepetalo naokoli ter se stresalo	A
in omahnila ob životu. Noč je bila temna,	hladna,	sovražno je mežikalo mesto s tisočerimi očmi	A
okrog mene plavajo sence in v obraz mi diha	hladna	sapa njihovih kril.Takrat je moja duša čudovito	A
brez vsake vznemirjenosti. Noč je bila precej	hladna,	vrh tega sem slonel na mrzlem zidu; ali mraz	A
razgrnilo in z bledega, težkega nebá je posijala	hladna	svetloba. Danijel je iskal poetičnih izrazov	A
vendar se je že delal mrak in od zahoda je pihala	hladna	sapa. V tem trenotku se zganem, kakor da	A
delavcev, gospod, je mnogo ... hm ...“ Že je bila noč,	hladna,	žalostna; kakor za gostim zagrinjalom so gorele	A
mu padale na plašč in v lica mu je zapihala	hladna	sapa.Zdelo se je, da je zgenilo za gozdom sonce	A
noč, gluha, nepremična, brez oči in brez ust.	Hladna	in mokra mi je hušknila senca tik mimo lic	A
. / . / stran 120 . / V globeli je bila že	hladna	noč.Zvezde so se že vžigale na nebu; tako drobne	A
napol vzbudi in vztrepeče obraz, če dihne vanj	hladna	sapa; ali umiril in zgostil se je koj, legel	A
popotnik!“ Jutranja megla je rosila na lica, tako	hladna	in tuja, da je srce vztrepetalo od mraza.Težka	A
težka je bila ruta, obleka je bila vlažna in	hladna.	”Dekle!“ je zaklical s ceste hripav glas	A
očeh je bila kakor zastrta, beseda mu je bila	hladna	in pusta.Pa vendar nobeden med učenci ni slišal	A
zatisnjenimi očmi, kakor je bila ljubezniva in	hladna;	da bi izračunil vse do kraja njene besede in	A
Jošt je bil sam v kupeju. Ker je bila noč	hladna,	se je tesno zavil v popotno suknjo; zatisnil	A
gospod Edvard v travo, ki je bila še sveža in	hladna,	in je gledal v dolino pod seboj, svetlo in prostrano	A
legalo mu je na glavo, na srce kakor težka,	hladna	senca.Nadučitelj mu je stisnil desnico, levico	A
zeleno drevje v mrak, globel je bila temna in	hladna,	izpod skale je tekla voda, že v izviru široka	A
mu je posadil klobuk na glavo ... Noč je bila	hladna;	nebo je bilo vse posuto z zvezdami in čisto	A
in truden na mokra tla. Ves vesoljni svet je	hladna,	vlažna praznota, brez misli, brez veselja in	A
PETA NOČ Ostani v postelji nocoj,	hladna	je noč; in če ne boš spala in če te bo strah	A
vrati in potem je bežala po klancu. Noč je bila	hladna,	oblaki so se podili po nebu in samo za hip je	A
se mi je zdela prijaznejša; bila je temna in	hladna,	košato, visoko leščevje jo je senčilo od obeh	A
Zapihal ni najmanjši veter, - povsod je dihala	hladna,	skoro nenaravna tišina.Zdaj pa zdaj so zaškripala	A
zraku. Izza vzhodnih hribov je zasijala mrtva,	hladna	svetloba. ”Ali ne bote vstopili za trenotek	A
sta obadva povesila oči. Od tiste ure je bila	hladna	senca med njima.	A
z možem, je bila v njenem glasu tako mirna,	hladna	prezirnost, da je odgovarjal na najprijaznejšo	A
...“	Hladna	je bila noč; Grivar je čutil, kako se trese	A
suknjo. Zgodnje jutro je bilo, temno in pusto;	hladna	megla je rosila; hiše so stale črne in mrke	A
Ulica je bila že temna in tiha; noč je bila	hladna.	”Kaj sedaj -- kam sedaj?“ je pomislil Grivar	A
nenadoma vzdignili iz teme, je leglo Grivarju kakor	hladna	senca na misli in pamet. Tanka, bela roka, do	A
kako bo odpiral oči ...“ Stopil je na prag in	hladna	sapa mu je zapihala v razgreti obraz.V gostilni	A
odgovorila ni besede. Noč je bila jasna in	hladna,	ko sta se vračala domov.Pogledal je proti nebu	A
kakor daljna misel; ni bilo toplo upanje, le	hladna,	mirna misel je bila: ”Saj vse to morda ni resnica	A
in so molčali. Hladno je bilo v mrtvašnici,	hladna	groza je legla na srce.Neznanec je ležal iztegnjen	A
spati je treba!« In sta legla in sta se odela;	hladna	je bila noč. Zašumelo je v senu; hlapec	A
Spominjal sem se, kako sem poljubljal ta bela,	hladna	lica še dan poprej, samo dan poprej; le ena	A
Prostorna izba je bila neprijazna, mrka in	hladna;	pobeljene stene so gledale z mrtvimi očmi; nobene	A
cesti, kot da se jih je dotaknila brezobzirna	hladna	roka. Pri oknu je slonel žid Abraham Lewy	A
Dalje!“ je ukazal žandarm. Noč je bila temna in	hladna,	rosilo je neprestano.Nobeno okno se ni več zasvetilo	A
Zunaj je mesto umolknilo in noč je legla črna in	hladna	na utrujeno zemljo.Pred mano gorí luč in obseva	A
četudi tiho, - samo lica so bila nenavadno	hladna	in vele, sesušene roke so ležale nepremično	A
njene čute, ki jih je razumela komaj sama...	Hladna	nočna sapa mu je dihnila v lica in delo mu je	A
je izpreletel mraz. Napravila se je jasna,	hladna	noč; mesec je sijal sredi neba, prav nad vrtom	A
krinke na obraze, tudi na njegov obraz je legala	hladna	krinka.Tresel se je za svojo ljubezensko srečo	A
naravnost do mojega srca. Cerkev je bila temna,	hladna	in prazna; v tej tišini in samoti se mi je zdela	A
iz doline s tihimi koraki; strašnejša je ta	hladna	praznota v srcu ...Da bi že prišla noč, z njo	A
kosmi, padali so mu v oči, na lica, na roke,	hladna	vlaga mu je prepajala suknjo, segla je do kože	A
dalje. Veža je bila zelo široka, toda temna in	hladna;	bilo je čudo, da je ugasnila svetloba dneva	A
bi tudi nič denarja ne bilo!“ Samo senca in	hladna	mehka trava!Tam za hišo, na travniku, je velik	A
obraz, kadar jo je nastopil. Tiha je bila in	hladna,	posuta z listjem in žirom, šuštelo je pod nogami	A
v drevored in v gozd. Zemlja je bila tam še	hladna	in zimska, sneg je še ležal pod grmom.Ali v	A
praporov. . / . / stran 4 . / In tužna teče	hladna	Lika in trudna Dobra se vali, a Glina in Una	A
hrešče oklepi, tam bije jeklo ob turbane, tam	hladna	voda krvavi ...Glej, križ se bolj in bolj odmika	A
dvignila glavo, je bila mirna, skoraj prezirljivo	hladna:	»Zaupala se bom svojemu ženinu!« Prednica je	A
»Kaj pa je?« »Vsa je	hladna	in mrzla.« Mati Rafaela je prižigala voščenko	A
so se začeli razhajati. Bila je lepa, skoraj	hladna	noč.Težka rosa je bila padla.	A
ni,« je ušlo celó Fortunatu. Le teta je bilia	hladna	in je hitela s pletenjem. »O, vem, da ni,« je	A
prepirata in med sabo rujeta? Moja kri ostane	hladna	pri tem in niti ne razburila bi se, če bi Simonović	A
mi tresle. Od obokov je kapljalo in vlekla je	hladna	sapa, dasi nisem vedel, od kod. »Tu sem pridejo	A
švignile v globino, začutivši krik nad sabo. »	Hladna	bo postelja!« se je smejal enooki ter z močno	A
Saj veš, kako je. N oč bo	hladna,	in vrag pij potem motno tvojo studenčnico!«	A
po holmu, da bi dospeli na vrh Zale. Bila je	hladna	noč in zvezda je migljala pri zvezdi.Pripovedoval	A
plan pred hišo. Bila je jasna, toda že precèj	hladna	noč.Sedaj in sedaj je potegnila ostra sapa od	A
za napajanje je tu; trave in mladovja dosti;	hladna	senca pod hrasti in bukvami pa kar ustavlja	A
ga zbudimo, v omotici ga ne kaže puščati.«	Hladna	voda je res storila svoje, ranjenec je zaječal	A
zgoščevale v zeleni hosti dišečih smrek. * * *	Hladna	jesen je pobrala Trlepko.Ugasnila je tako vdano	A
brhkega moža kar ni mogla nagledati. Njena	hladna	narava se je ogrela v nepoznani ljubezni, razigrano	A
slabše. Lomiš se in križaš, da Bog pomagaj ‒	hladna	noč, samo ena, pa je zjutraj mraz, in vse gre	A
koncu. Dan se je skrčil in jutra so postala	hladna	in meglena.Preden je sonce segrelo in dvignilo	A
hrbet pa si je bil odel s kožuhom. Noč je bila	hladna.	Vse naokrog je bilo tiho.	A
materi življenje in se čuvala. Na videz je bila	hladna,	v istini pa vse je gorelo v njej.To je strast	A
gotovo; in prosim, sedite tu sem v zadnjo sobo;	hladna	je in nikdo vas ne bo motil!« Rekši, odpre vrata	A
drugih še golih dreves. Pa od severa dahne	hladna	sapa, mrzla burja potegne, kakor tat pride ledena	A
odkrijem, ako še sam sebi tajim resnico, katere	hladna	pamet ne odobrava. Dolgo sem menda tako sedel	A
kako premaga vsa protivja. Ali kmalu je prišla	hladna	kri, premislek mu je razjasnil celo njegovo	A
stalo že čez poldne. Lahka sapica, že precej	hladna,	pihala je skozi odprto okno lesene ribičeve	A
niso bili tisti kakor o zorenju rumene pšenice.	Hladna	burja je brila čez vaške vrte in poslednje hruške	A
na vrhu grebena. Ravno tu ni bilo drevja in	hladna	večerna sapa mu je pihala v vroče lice.Nebo	A
trenutek. V naslednjem že je bila zopet krepka,	hladna	in ponosna. In čudno!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani