nova beseda iz Slovenije
spet me je nekoliko zaneslo. Znanost ni tako | hladna, | kot ljudje nasploh mislijo. HONZA: Še nekaj | A |
častnih občanstev; ob sončnih dnevih so jim | hladna | senca, kjer se prijetno dremlje, ob nevihti | A |
se, kjer je njen dom. Zakaj pozno je že in | hladna | je noč; Bog bodi milosten popotnikom.Odide | A |
Zakaj ne morem prezirno mimo nje iti, kakor ona | hladna | ide mimo mene?Zakaj mi vsa kri vzkipi, kadar | A |
Klét prekrasna! Klet prostrana me objame | hladna. | A v sredini sódov velikanskih, Tu sedijo patres | A |
sončni žar. Večer nad vami tiho vlada, na liste | hladna | rosa pada. Počije zemlja, da vzbudi se čila | A |
celo kameniti prestol. Menil sem pa, da ta | hladna | devica roke na prsih razkrižala bo, z mehkim | A |
vzdrhtela do podzemeljskih izvorov. celo ti, | hladna, | ostrmela bi! II Kako te ljubim, angel moj | A |
ZVEČER Noč je | hladna, | veter píha, v lepih sanjah toga vsíha. | A |
spev. Na licu njenem divji gnjev; ostane | hladna | kakor kip, izprazni čašo vso na hip. | A |
umreti.“ In poljub na ustna njemu dahne, | hladna, | mrtva mu v roké omahne. Nem od jadne sreče | A |
dn srcá ljubezen ti zakleni! Takó mi zima | hladna | govorí. Ko dahnem, sreča, radost odbeží, | A |
dn srcá ljubezen ti zakleni! Takó mi zima | hladna | govorí. Zamàn si, hladna zima govoríla | A |
Takó mi zima hladna govorí. Zamàn si, | hladna | zima govoríla, ljubezen ne umrje pod tabó | A |
četudi v smrt zazíblješ vso zemljó; zam n si, | hladna | zima govoríla. Ko méni bilo ni mogoče tó | A |
pa naj bi ti ljubezen pogubila? Zamàn si, | hladna | zima govoríla, ljubezen ne umrje pod tabó | A |
ljubica mi je nezvesta, v srcu mojem pa je | hladna | smrt. Pokopal sem svojo ljubezen in vse | A |
ljubica mi je nezvesta, v srcu mojem pa je | hladna | smrt. 12 | A |
njega jaše stari Miloš. . / . / stran 80 . / | Hladna | megla krije vso ravnino; in ne gane se peró | A |
na zemlji bleda žalost, strast in greh in | hladna | smrt. Zadrhtéla je od sráma, ah od studa | A |
Fin de siecle 1 Kje zdaj si, ljubica ponosno | hladna, | komu zdaj sije tvoj neskončni dan? Ti ne razumeš | A |
DE SIÈCLE I Kje zdaj si, ljubica ponosno | hladna, | komu zdaj sije tvoj neskončni dan? Ti ne razumeš | A |
nežna je tako? Ah, že skoro bo prišla mrzla in | hladna | ‒ na ves svet legla je čarovnica. PESEM O KLASU | A |
Biserov iz hladne rose nisi mi napravilo? | Hladna | rosa se v ledeno slano spremenila je, a ta slana | A |
nežna je tako? Ah, že skoro bo prišla mrzla in | hladna | ‒ na ves svet legla je čarovnica. Tu je jesen | A |
/ stran 46 . / Znotraj toliko jeze, zunaj | hladna | voda, ki odteka. V dušah zadušljivi plini, odzunaj | A |
duhtela, Ki mrak jo tihi je objél. Na polje | hladna | rosa pada, Po nebu vnéma zvezd se žar; Ljubezen | A |
pijana lepote, da trezna postane, trezna in | hladna, | kot od jesenskih nalivov izprana cesta. Porcelanas | A |
pa vesele kroži. . / . / stran 75 . / Rosa, | hladna | rosa kamenje močila, luna, bleda luna nanje | A |
ti je tesno, stopi vanj! Dovolj globoka je | hladna | tema, potopi svojo bolest do dna! Kdo si? | A |
........................................ 94 | Hladna | jesen že prihaja .......................... | A |
v kamrici sama leži. . / . / stran 95 . / | Hladna | jesen že prihaja Hladna jesen že prihaja, po | A |
. / stran 95 . / Hladna jesen že prihaja | Hladna | jesen že prihaja, po dolincah slan′ca pada. | A |
cele noči.« Ptička zletela, v javor se use′la, | hladna | je senčica javorjeva. Ptička zletela, na okence | A |
tam lipica Stoji, stoji tam lipica, pod lipo | hladna | senčica, pa v senci miza kamnata, na štiri ogle | A |
javor zeleni. Pod njim mi je, pod njim mi je | hladna | senčica. Pod njim mi je, pod njim mi je dragi | A |
dež ... Bova vsaj to enako čutila, kako se bo | hladna | kaplja na toplem licu razlila. PRIDI Do vseh | A |
tudi belkaste ustnice so drhtele. Mici pa je | hladna. | Sezula si je čevlje in si nadevala copate. | A |
začudena in malce zmedena, ko je opazila, kako je | hladna. | Vsako dekle bi se razburjeno odpravljalo na poroko | A |
svetlobo in sreča, da so že neobčutljiva in | hladna | in vsa ploščata s srajco do kolkov.A katero | A |
. stran 237 . \/ Vse bi bilo boljše kakor | hladna | prezrtost.A česa me krivite? | A |
smela tako ravnati. Ne bi bila smela biti tako | hladna. | A je spet res, da je bila ravno njena neprizadetost | A |
»Samo najdite.« In je že spet spoštljivo | hladna, | ko ga nenadoma vika. »Ti nisi kakor druge.« | A |
trenutek se ji je posvetilo, vendar ostala je | hladna, | ker njuna vsakodnevna in vztrajna ironija ni | A |
Sestra kolikor toliko dobre znanke. In ta | hladna | in preprosta ugotovitev mu je vrnila zavest | A |
popolna, izklesana in gladka, svetla in prijetno | hladna, | skoraj slovesna, kakor mogočen kos črnega marmorja | A |
ker nista mrzla. Dva kamna nista, ker nista | hladna. | Dva oblaka nista, ker nista tako lahka.« | A |
tacal z bosimi nogami, ker je bila tako mehka in | hladna. | Toda tam sem doživel tudi svoje prve resne ure | A |
grapi, kakor bi se hotel posloviti od noči. | Hladna | sapa mi je udarila v lica. »Piha!« | A |
in hladno, zato je bila tudi sama stroga in | hladna, | mrzla. Ta vojna pa jo je zdramila. | A |
Volčjo grapo, ki je bila res zoprna, mračna in | hladna. | Kadetka je vso pot molčala. | A |
bile rosne. Stisnil sem ji roko, ki je bila | hladna | in raskava od zemlje. »Na svidenje. | A |
ob vodi. Gostilniška soba je bila temna in | hladna, | oknice so bile priprte, mize pregrnjene zobledelimi | A |
enkrat poribal ob deblo, da ga je spet obsula | hladna | rosa.Zadovoljno je zapredel, si s široko roko | A |
po tej srebrni otavi. Bila je tako mehka in | hladna, | da sem se kar zibal od neznanega ugodja.Ko sem | A |
je pomlad, začetek poletja, milo zelenje in | hladna | senčica, nobenega žgočega vetra, ki se bo zdaj | A |
prijahal v podnožje hriba, je sonce izginilo in | hladna | senca ga je zalila.Spodbodel je konja, da je | A |
vrati. Odprta so bila in notri je zevala črna, | hladna | praznina.Tja noter? | A |
temniti gozd pod njegovimi nogami, potem je | hladna | senca segla v tisto mirno ploskev in gor, v | A |
čez morje. Galjot je čutil, kako mu njegova | hladna | sapa - od kod prihaja? iz zelenihgajev domačih | A |
prenočiščem. Nazadnje se je odločil, ne bo tako | hladna | noč, nismo več v visokih gorah, spati je mogoče | A |
bo prišel tudi z one strani, krogle, granate, | hladna | rezila bajonetov, zdaj to dobro veš in nobenega | A |
od nje nasiti, ogreje in razsvetli temna in | hladna | duša popotnice iz daljnega kraja, kje so zlati | A |
bilo besed za njeno dušo, ki je bila zaprta, | hladna | in prazna.Gledala je tudi v Njeno obličje, | A |
povedati, a Simona ni tukaj, ker je soba zmeraj | hladna | in prazna, tudi kadar je Katarina v njej, Simon | A |
se naslonil na steno. Dobro mi je dela njena | hladna | in hrapava površina.Ne vem, od kod se je spet | A |
bil zraven, sam ne vem kdaj. Sva bila mirna in | hladna. | So že zorele podrobnosti. | A |
vem, jaz vem, da moram skrivaj ljubiti tvoja | hladna | usta, mnogo željena, mnogo oboževana usta,suženjsko | A |
hlepečim trzajem zateči kak glas, se kelih zlepi in | hladna | kelihova lepljiva tvarina okameni na licu. | A |
se približuje, modrikasta je od mraza, njena | hladna | in raskava koža se dotakne čela, pritisne, obmiruje | A |
udarci srca kljuvajo ob lobanjski svod. Njena | hladna | roka, topli laket nad njo, njeno mlado telo | A |
dogajajo.« Od tega čudnega glasu ga je oblila | hladna | zona, ne od besede »strašno«, od strašnega in | A |
tišine jutranjega stvarstva. Tu je bila zdaj | hladna | jutranja tišina pred vročim in hrupnim dnevom | A |
podobo lepe pokrajine, včasih je jesenska in | hladna, | včasih je pomladanska in topla.Jeseni je gotska | A |
Vrat ni bilo. | Hladna | in čute varajoča temna ploskev se je razprostirala | A |
sedaj ne obsije tako svečano, nobena tihotna in | hladna | cerkev vas ne napolni s takim visokim čustvom | A |
Svoje mora storiti. Zunaj je | hladna | jesenska noč.Vsa dolga hladna jesenska noč je | A |
Zunaj je hladna jesenska noč. Vsa dolga | hladna | jesenska noč je pred njim.Stopi hitreje. | A |
svetlobe, zgoraj v kuhinji. Natanko tako tiha in | hladna. | A zdaj je tu, na svojem velikem nočnem pohodu | A |
malo naprej, noter, le dva, tri korake velika, | hladna, | gladka površina izložbenega stekla.Tako jo pozna | A |
Ves bel je in snažen in pološčen. Voda je | hladna | in sveža in čista.Vse je takšno, tudi prostor | A |
slišati bobnenje. Hiša Vladimira Semjonova je | hladna | in zanemarjena.S svojih dolgih hoj čez polja | A |
svet, kako me od tega nejasnega čutja obliva | hladna | slabost.Stopil sem korak naprej in po sredi | A |
ljubljene in jaz nisem mogel do nje. Njena | hladna | svilnata koža, mrzli vršički njenih prsi, njena | A |
kako mu kri odteka iz glave, kako so senca | hladna | in da se na čelu nabirajo hladne kaplje.Ta široka | A |
je, pojdiva dol v kabino, naj reče, voda je | hladna, | naj se pošali, naj se zasmeje, naj zakašlja | A |
spomnim se reke, ki je tekla spokojna in mirna in | hladna. | Z glavo veliko ko zvon sem šel po vroči in | A |
temno pročelje sosednje hiše in nenadoma mu je | hladna | mrščalica stekla po hrbtu in vsem telesu.Na | A |
dihanja. Le da je zdaj na oni strani in spodaj | hladna | in mokra spomladanska ulica.In temno nebo nad | A |
v večernem zraku, in težek vzdih je odnesla | hladna | sapa.‒ Pozno drugi dan so se razhajali svatje | A |
posebne dejavnosti, cerkev je bila pozimi prijetno | hladna | in poleti prijetno topla, njeni zidovi niso | A |
»Gotovo, majčica, gotovo. A | hladna | mora biti kri v teh podlih časih,« je momljal | A |
peči, ko sem se tiho poslovil. Zunaj je bila | hladna | noč poznega poletja.Prijetno je udaril vame | A |
sredi polja njegova stara noga in ga ne objame | hladna | Morana.« »Morana ti prizanese!« Prišla sta v | A |
ni se več šalila z Ireno, do njega je bilá | hladna. | V njem je gorelo in sičalo. | A |
se ogrne s svilo. Kako mrzlo je zlato, kako | hladna | je svila!Pogrešil je na mah tisto, kar daje | A |
zadovoljen. Ni ga grizlo, da je bila despojna tako | hladna, | ni ga bolel trn, s katerim ga je pikro zbodla | A |
Na mah sem bil miren. | Hladna | moč mi je napolnila ude. Strah in obup sta izginila | A |
se tiščal peči. Ni še pritisnila zima, komaj | hladna | jesen, pa je mož že zavijal revmatične noge | A |
je merila z očmi Aleno, ki je bila na videz | hladna | in je mirno gledala sliko.V srcu pa jo je vendar | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |