nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Smrt nedolžnega velikana, poved v sobesedilu:
To mu je tako ugajalo, da se je zarežal in se hvaležno ozrl kvišku v zelene veje, ki so se sklanjale nadenj. Zamežikal je vanje s svojimi velikimi, mokrimi, nejasnimi očmi ter se še enkrat poribal ob deblo, da ga je spet obsula hladna rosa. Zadovoljno je zapredel, si s široko roko obrisal obraz in se zamaknil po dolini, da bi presodil vreme.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani