nova beseda iz Slovenije

hišo (401-500)


naslonijo na raskavo deblo stare tepke pred      hišo      in se prvič v življenju razjočejo brez vsakega  A
zemljo, zato mu je postavil ob cesti prostrano      hišo      in mu rekel, naj se posveti kakšni obrti.Moj  A
Da, zakaj bi se ne poročila z njim? Saj ima      hišo.     Ostala bi še naprej natakarica, otroka bi pa  A
veter in veje starega oreha, ki je rasel za      hišo      ob gnojišču, so božale po odprtih oknicah.Iz  A
Zakaj bi se pa ne ženil? Saj imaš      hišo.     « »Ženil?  A
Pobu se bo še zmešalo,« je tarnala. »Če pobeli      hišo,      naj jo kar pobeli.To vam ne bo škodovalo,« je  A
nič tebi nič poklonil svojo pravkar pobeljeno      hišo.      Vsakdo se maščuje po svoji pameti in  A
vendar premisli in zahteva od Pavle, da mu vrne      hišo.     In on?  A
je vztrepetal kakor tat, kadar vdira v tujo      hišo.     Tiho se je prestopil po veži, šel v izbo, zaprl  A
Tele.« »Kaj naj počnem s      hišo?     Ženil se ne bom,« je po dolgem molku tako skesano  A
njivah, po gozdu je že rumenelo listje. Pod      hišo      je rasla stara tepka.Včasih so ponoči njene  A
se tiho splazil po stopnicah, se šele pred      hišo      obul in šel k Petru. »Kaj je?« je nejevol  A
je Marjanca nekega dne hudo razčeperila: »     Hišo      ti je dal, ti pa mu še pomij ne privoščiš!«  A
že pomaknil nazaj na ploščad pred Modrijanovo      hišo.      »Tc‐tc‐tc, petnajst petelinov!  A
preden se skozi velika vežna vrata potopi v temno      hišo.     Na stenah so vlažni madeži, čudne spake, vmes  A
rekla, da stopi še malo na sveži zrak, pred      hišo,      pod napušč, ker ji tak sveži zrak zelo prija  A
vedela, kaj bi napravila. Takrat pa so pred      hišo      zacvilile zavore in Rdečebradec je ves dobre  A
po tleh težek krvav tovor. Ko sta vstopila v      hišo,      sta za hip na sled pozabila.Z urnimi očmi in  A
stran 32 . / gum in se ustavita pred nizko      hišo.     Noseča ženska gre mimo njiju in glasno pozdravi  A
za menoj? Je že veliko kosti v gozdu za vašo      hišo?      Krčmar se je smehljal.   A
tako dolgo, dokler te neumnosti ne minejo.      Hišo      iščem, bivališče. Krčmarja je dvignilo na  A
- Imate dovolj denarja za      hišo,      je rekel krčmar. -   A
A bogastvo je bilo. Imel je      hišo,      imel je zapuščena polja, konja in orožje.Živel  A
in orožje. Živel je sam, sam si je obnovil      hišo,      sam si je kuhal, sam počival, sam spal?Ali je  A
Hojo po močvirju in poljih opustil. V      hišo      nekaj lepe oprave navlekel.Se z gospodo nekaj  A
Ot, zaman, živalice ni več. Tekel je ven, za      hišo,      v hrib, v gozd, za njim pa je veter majal krošnje  A
Tedaj je sunkovito odmaknil roke. Gori za      hišo      je gorelo dračje.Rdeč sij je segel čezenj.   A
kajti to je vedel še nekdo drug. Stal je pred      hišo,      črna obleka do peta, črn obraz, lasje, knjiga  A
vaš obraz včeraj pred cerkvijo, ogenj za vašo      hišo.     To so znaki.  A
vpije po očetu. Gre za to, da bežite in za vašo      hišo      ponoči plameni in sije.Postali boste plen.   A
Lahko pa so sklepali. Za      hišo      je gorelo in ogenj se je sam pogasil.Izginila  A
vsled razuzdanosti. Izginjal je v neko židovsko      hišo      v mestu.Z zdravniki in drugimi učenimi ljudmi  A
stražarja Macla: nekega večera je nad njegovo      hišo      lebdel oblak mrčesa raznih ostudnih oblik in  A
40 . / Hlastača je pustil zunaj in odšel v      hišo.      Nikogar, nikogaršnje pomoči, sam bo svojo  A
njegovem pomeni? Ali se je vselil v prazno      hišo      in ali je bilo v tej prazni hiši kaj duhovnega  A
skratka, ta hiša uročena in zakaj se je v uročeno      hišo      vselil, zakaj si je prav uročeno hišo za udobje  A
uročeno hišo vselil, zakaj si je prav uročeno      hišo      za udobje in spanje uredil? Ali je s Kranjskega  A
ali je to razuzdano žensko pozneje v svojo      hišo      vabil? Ali je pred cerkvijo poštenega starca  A
žgalo, v tek gnalo? Ali je bil nad njegovo      hišo      sij in plamen? Ali je bil nad njegovo hišo  A
hišo sij in plamen? Ali je bil nad njegovo      hišo      in nad njegovo streho oblak mrčesa čudnih oblik  A
ali v mojih mislih, nisem po svetu bežal. Za      hišo      je res gorelo dračje, drugega ne vem.Nič drugega  A
mrčesa, ki ga je videla moja ženska nad njegovo      hišo.     Bilo je tik pred sončnim zatonom, tisti mrčes  A
služabnikih strahovito razsajal. Prišel je v vsako      hišo,      ob vsaki uri dneva in noči je hodil v ljudi  A
zadnjico, iz katere je smrdelo. Tudi v našo      hišo      je prišel, da se je začela moja mati čudno vesti  A
Zapeljal me je na Štajersko in mi pokazal uročeno      hišo.     Jaz sem se ga še zmeraj hotel iznebiti, zato  A
ukradel žival nad vrati in zanetil sij nad mojo      hišo.     Prignal je nad streho tudi oblak mrčesa raznih  A
Nekega dne je stal ob oknu, ko je v gozdu nad      hišo      zaslišal prasketanje vejevja.Približevalo se  A
bo ves ta hrup človeških korakov kar stopil v      hišo.     Potem je gori med drevjem ugledal postavo, ki  A
Bi ga pobil? Za      hišo      zakopal?Se z zločinom in človeško krvjo otovoril  A
neskončno dolg trenutek so izginili v globeli pod      hišo,      potem pa so bili naenkrat na slemenu in pred  A
stopil za njo. Brez besed ga je odvedla za      hišo      in mu v nekakšni čudno zveriženi, z deskami  A
vrata. Snel je tovor in ga z muko odnesel v      hišo.     Dekle mu je postreglo z nekakšno toplo čobodro  A
kakšno zasramovanje na vrsti? Za naslednjo      hišo      je zaslišal glasno govorjenje.Ko je prišel naokrog  A
tovornikov. Vsak je vedel za krčme, kjer za      hišo      v gozdu zakopavajo kosti, da jih še lisice ne  A
črevesjem in purgativi, ampak zato tudi lepo      hišo      in lepo Dorotejo, Baltazar Kazelj Locatelli  A
treba storiti, pravi Doroteja. Povabiti vaju v      hišo,      tudi Krobatha seveda, in vas obdati s častmi  A
zdavnaj opustila misel na kakšno takšno sijajno      hišo,      ki ji načeluje prelestna Doroteja.A zdaj je  A
zavoljo kdo ve kakšnih izrednih zaslug za to      hišo,      posebno sobo.Izkazalo se je, da je Doroteja  A
bila, skratka, zaman. Vrnil se je v prazno      hišo      in čakal.Nič drugega mu ni preostalo.   A
Po večerji so se naglo dogovorili za skok v      hišo      enega mestnih svetovalcev, kjer se je zbirala  A
Johan Ot že ta večer, ko se je prebudil, našel      hišo      prazno.V hiši mestnega svetovalca je Doroteja  A
Kristopher Štarmburgar je Dorotejo povabil v svojo      hišo,      kjer si je odpočila, še isti dan pa jo jeseznanil  A
smradu in opolzkega besedičenja, ki so ga v njeno      hišo      prinašali potujoči trgovci.Čutila je, da ji  A
izvedel. Kaj ga je držalo in priklepalo v to      hišo,      med te ženske, v ta čas, v ta nemirni čas, ko  A
nakana, da bom šel in tolovajsko vlomil v tistole      hišo,      ki se je zagrizla v breg in čaka name. Oprezno  A
Naprej in okrog. Za      hišo      je bilo goščavje, odprtina pa čisto pri tleh  A
pregibanje, v skok, v ritmu, v vrisku mehov. Za      hišo      sta sedela, neznatna, nepotrebna, nesmiselna  A
goljufi, je rekel Johan Ot in videl je neko      hišo      na robu gozda, može, ki v vročem pomenku sklanjajo  A
pesti in nekaj momljal. Vstal je in za prvo      hišo      se je pot odprla.Začudeno se je ozrl krog sebe  A
tam, kjer je začel. Na prostranem trgu, pred      hišo,      kjer je nazaj v temo smuknil bradat obraz.   A
njega goni po svetu, ki mu razplamti sij nad      hišo,      prižene oblak mrčesa nad streho, ga napoti na  A
živel eno svojih življenj, kjer je lipa pred      hišo      cvetela, kjer so v vročem poletju žitazorela  A
razpustili obsedno stanje v mestu, sta vdrla v prazno      hišo      in sc nalila z vinom.Mladec je ponoči izginil  A
pridem. Vedel je, da je tod pot do krčme in neko      hišo      je iskal s pogledom, nekega žilavega možaka  A
te veliko. Krčmar se je obrnil in odšel v      hišo.     Tam se je z nekom glasno prerekal, potem pa se  A
so morali lomastiti tu notri, je pomislil.      Hišo      so izropali do zadnjega žeblja.Samo vlažne stene  A
Jutri bomo javili sodniku. Z uročeno      hišo      se ni igrati.Spet se nam lahko noter zaleze  A
daleč, tam, kjer sta s Herodežem stala pred      hišo      pod zvezdami, pod zvezdo, ki se je bila rodila  A
pozni jeseni leta triinpetdeset zasliši pred      hišo      korake, nekakšno premikanje.Ugasne svetilko  A
splašeno zdrenjali iz cerkve, Mihael je stekel pred      hišo      in za njim vsi opotekajoči se nočni žganjasti  A
nagibal krošnje dreves na blagem pobočju hriba nad      hišo.     Stala je ob odprtem oknu in gledala v mirno gozdno  A
Odložil je vrč, ni je pogledal, odšel je v      hišo,      ni se hotel pogovarjati na dvorišču.Vedel je  A
nek večer, kako je Mihael, preden je odšla v      hišo,      segel k njenim lasem, in jo na videz očetovsko  A
sprijaznila z njegovo pasjo navzočnostjo pred      hišo,      dvakrat pasjo, saj so bile njegove oči kakor  A
navzgor. Po dolgih izpraševanjih je bil sprejet v      hišo      domus probationis, v hišo prve preizkušnje  A
je bil sprejet v hišo domus probationis, v      hišo      prve preizkušnje, kjer bo moral opraviti šest  A
pripravili, reče superior, to je pohvala zanje, za      hišo      Družbe v Ljubljani, reče Simon, njih lahko pohvalite  A
pod nebeškim obokom. Pod jablano na livadi za      hišo      je navlekel deske, ki so ostale od kašče, jih  A
zdaj ji razlaga, kakšna nesreča je prišla nad      hišo,      prinesla jo je njena nemirna hči Katarina, ki  A
ga bom zdaj zapustila, kakor bom zapustila to      hišo      in gozd nad njo, sodni sluga čaka, birič bo  A
knjigo, bere iz nje svoj brevir: Nad Davidovo      hišo      in prebivalce Jeruzalema pa bom razlil duha  A
je pomislil, zdaj moram na pogajanja v mestno      hišo.     Zdaj moram pokazati, da sem vojvoda, ne pa lenuh  A
sodnika, ki bo sedel na svoj sedež v mestno      hišo      in sodil povzročiteljem neredov.Kako bo sodil  A
smela biti in bo priklicala prekletstvo nad to      hišo,      z nobeno blagoslovljeno vodo ne bodo zbrisali  A
hiše prve preizkušnje, še vedno obzidan s to      hišo,      pa četudi je prepotoval morja in daljne dežele  A
se je izrodilo v slabo, še vedno tavajoč med      Hišo      in Katarino; tudi če je njegovo srce šibko,  A
kosmatega in nelepo dišečega pripeljali v mestno      hišo,      pred sodnika Franza Oberholzerja. Sodnik  A
njeno čisto telo, ko so jo pripeljali v javno      hišo;      kdaj je že bilo, ko je bila dekle in so pri  A
je bila Agnes sama doma, jo ta obišče, gre v      hišo      ter ji začne govoriti najlepše in najsladkejše  A
malike, kajti sicer jo bodo poslali v javno      hišo,      da bo lahko vsak moški z njo nečistoval.Ko je  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA