hišo (101-200)

spomin na minule čase. Pa sva se stepla pred	hišo	in skoro bi padla. Zdaj mi visoko žvižga krog	A
Dan se igra skrivalnice z mrakom. Mah za	hišo	diši po moji mladosti. Ko pride noč, jo bom	A
vogal črne rute. Skopala bom mah za domačo	hišo	in ga zavila v črni vogal. S seboj ga odnesem	A
da je čas. Jutri, ko bo steza med samotno	hišo	in cesto v dolini napeta kot vrv žrebeta, ki	A
nesreče sin, otre mu z lic solze, kjer najde	hišo	bolečin, odnese ji gorjé. In krog po svetu trop	A
ropot ta glas, glas dece, ki milo se joče! Pred	hišo	na selu sodnik sedi, na mizi usodnih pisem snopiči	A
se mi zdi, s telesa sirotnim otrokom. Ah,	hišo	je že izklical klicar ‒ zdaj deca nesrečna zajoka	A
grozi, v brezupi, ljud prosi solzeč, naj jim	hišo	pusti, zastonj!Še hišo on kupi!	A
prosi solzeč, naj jim hišo pusti, zastonj! Še	hišo	on kupi! A zdajci se vzpne mož sivolas, visok	A
en sam? Ptičica ujeta, če sem ti nadležen,	hišo	odprem ti in svobodo dam. Prošnja Da te ljubim	A
Vsi so izbrani. V	hišo	grem, pleteno iz slame.Objemu bom morja.	A
zemeljska. V potonjenih mestih sveta sem iskala	hišo	belih vrat. In ko stopim na njen prag, prepoznam	A
vodi se oblak blešči. Spreminja se oaza v	hišo,	v grad. Na ognju prasketa, se smeji škrat.	A
polj. . / . / stran 97 . / Steklenica v kotu	Hišo	zidajo. Steklenica v kotu pove več kakor zbirka	A
boljšga zbrala, ki bo imel zadost′ blaga, in tud′	hišo	v štuka dva.« [ Novo mesto ]	A
gradu. Svetloba se gorečega imena zažira v	hišo	davnega godu. Sem biserna krtina med pokleki	A
Razjeda kakor vzorec zaslovi. Dogodek vstopa v	hišo	kot v gomor. Oblečeš poroj′no v hermelin, nabrusiš	A
podganar glasno bo oblajal. ... ki zvablja žrtve v	hišo	akrostiha. V ovešenost s prizori pajčevin.	A
lepše opravljena žena, ki je večkrat prišla v	hišo	in si dala postreči zdaj z juho, zdaj s cvrtjem	A
Ko sem jo hotel vprašati, kdaj pride mati v	hišo,	me je presekala s tako rezkim: »Zgini, smrkavec	A
Zdelo se mi je, kakor da je noč zagrnila našo	hišo	in da so se nad njo zgostili črni grozonosni	A
sta in odšla v sobo. Oče se je kmalu vrnil v	hišo	in nas zapodil ven. Drugi so se raztepli po	A
očetu roko, odkorakal proti trgu sam. V našo	hišo	je po toliko mrkih dnevih prisijalo sonce.	A
vedo, da bi kmalu za njim prišli orožniki v	hišo	in da bi se zadeva končala na krvavi sodbi v	A
želji in sem se napotil k Žokovim, ki so imeli	hišo	na drugem koncu vasi. Poznal sem to hišo kajpada	A
imeli hišo na drugem koncu vasi. Poznal sem to	hišo	kajpada že od nekdaj, a bila mi je zoprna radi	A
podlagi vknjižene dote in pomoči z doma rešila	hišo	in nekaj zemljišča okoli nje kot lastnica.Žok	A
spomine in misli zatopljen sem stopil pred Žokovo	hišo.	»Hvala Bogu, da ste prišli,« me je na pragu pozdravil	A
opravku in vprašuje strmela vame. Vrnila sva se v	hišo,	kjer sem jo prosil, naj pokliče zdravnika, ker	A
opravičeno domnevala, da pridejo orožniki v	hišo.	Nocoj pojde njen oče po oglje v gozd, kakor je	A
da starejšega sina ni doma; pregledala sta	hišo	in hlev, pretaknila svisli in svinjak, naposled	A
čas je prišel oče na vrt in povabil orožnika v	hišo	na južino, meni pa odločno svetoval: »Ti pa	A
Dvajset let kasneje sem šel mimo Žokovih. Pred	hišo	se je sončil slok starček upalega in sivega	A
da so ljudje postajali na cesti in silili v	hišo,	meneč, da se je zgodilo pri nas kaj strašnega	A
srečal, ko je begal ves plašen po okolici. Pred	hišo	v Korenjski ulici, kjer je stanoval, je bilo	A
Stražnik mi je napravil gaz skozi gosto gručo v	hišo.	Komaj sem se preril po stopnicah in prišel v	A
kakšno vreme se obeta, pa, glej spaka, pred	hišo	se je ustavil kmetski voz na lojtrnice, z njih	A
zidarski podajač, ki si je prav tisto leto postavil	hišo	na kupljenem svetu, ki je bil nekdaj vinograd	A
ali še več zidarjev in da si bo postavil lepo	hišo	blizu mesta.Očitno se je preselil očetov vzor	A
vztrajen pa boš mojster in si boš postavil lepo	hišo	v mestu samem!« Tako sva kramljala, da nisem	A
okoli nje, je pretrgalo oblastno govorjenje pred	hišo.	Gospodar je odšel s svojo brlečo lučko svetit	A
svojo šaro in zlezel po lestvi navzdol. Pred	hišo	me je čakal duhovnik; cerkovnik je bil odšel	A
drsati po ledenem gazu do hiše. Spravil me je v	hišo,	ki je bila temna, in poklical domače.Iz izbe	A
udi,« sem rekel obzirno in se umaknil nazaj v	hišo,	se ustavil ob odprtem ognjišču, kjer je tlelo	A
pustita obrodnice v gotovo smrt. Umaknil sem se v	hišo.	Bila je jasna zimska noč.	A
vse končal, mene, babico in sebe, poprej pa še	hišo	zažgal.Tistega zlodeja pa, žganja, da ne bo	A
zdravnik, da ostanemo zdravi! Gospa naj gre v	hišo,	midva pa stopiva v čebelnjak.Zala, prinesi nama	A
jezika!« Krenila sva z golorokim gospodarjem za	hišo,	kjer se je na obronku položnega griča razprostiral	A
meni pa kavo!« Godrnjajoč je starka oddrsela v	hišo,	kjer je bil pravi živžav.Ostali smo štirje:	A
stran 142 . \/ Oddahnil sem se in stopil v	hišo,	ki je bila še polna obiskovalk; otroška svojat	A
dokler se je gospodar ni usmilil.« »Beži v	hišo,	pobič; Mica naj ti odreze kos kruha, Kverhu	A
razpleteno vejevje dveh veličastnih starih murv. Za	hišo	in na obeh straneh gospodarskega poslopja in	A
nevoljno gledajoč za delavci, ki odhajajo počasi v	hišo,	otirajoč si pot z obrazov in ne meneč se mnogo	A
zgodaj bi začenjal po dijaško.« Evgen skoči v	hišo:	»Tona!	A
mazila več...« Rebec hoče vstati, da bi stopil v	hišo;	a Drozgovo tikanje ga pridrži. »Hahaha	A
poskuša bolj pritajeno; nazadnje vstane in hoče v	hišo:	»Moram vendar pogledati.«	A
ga ne vzamem... Samo pustite me!« - in steče v	hišo.	Drozeg pridržuje sina, ki bi rad za	A
omizje skoraj ločeno; Evgen je bil izginil v	hišo.	Tona gleda mrko v luč...	A
razsvetljeno; zdi se ji, da je nekaj senc pred	hišo.	Srdito mrmrajoč se obrne v vežo:	A
me, da ga pobijem!«... Koleselj se ustavi pred	hišo.	Tona skoči z njega in vrže vajeti Martinu, ki	A
se že spotoma lahko vživela v položaj. Pred	hišo	in v gostilnici posedata, se zagledavata zamišljeno	A
»Kje?« Pokazal je z brado	hišo	na gmajnici onstran mostu. Potem je prijel hlačke	A
Lojzek. Tisti dan, ko je stražnik razburil vso	hišo,	so prinesli njegovi materi nekaj premoga.In	A
zmeraj več ljudi. Ves Trst je gledal visoko belo	hišo,	ki je imela zublje na vseh oknih.Plameni kakor	A
so zdaj vsi prišli gledat, kakó žrejo plameni	hišo,	ki je takó lepa in visoka?Vse okoli fontane	A
gotovo, da ni prav, če so zažgali takó lepo	hišo,	kjer je bilo veliko gledališče in sta ju papá	A
Micine zgodbe, na tisto mačeho, ki je zažgala	hišo,	da bi deklica v nji zgorela.Mici je seve še	A
črni, in podobni možem, ki so zažgali veliko	hišo,	takó da vanjo zdaj ne more več priti Miklavž	A
prtiči, a?« In je glasen, da se ona upré: »Vso	hišo	boš zbudil!« Tokrat zaradi predpasnika, ki ga	A
italijanske naloge! Da, greh so prinesle v	hišo,	greh in surovost in pobrcavanje. Ko da ne vé	A
parnik zatrobi, se splašijo golobi pod občinsko	hišo	in se vzdignejo v šumečo vijoličasto jato.«	A
vrnila na Kras. In kar sredi noči je treščilo v	hišo.	Vse se je lomilo in rušilo.	A
zahoda hitel na vzhod. Ko da se je zagozdil v	hišo	in jo razparal, ter izšel na drugi strani in	A
dvorska dama, ki bi se zatekla v viharju v ubožno	hišo,	a temu kmečkemu dekletu se vsa tista revščina	A
ni, nikoli je ni bilo, samo tračnice so pred	hišo	in vlak kdaj zdrdra mimo... A Fani je bila prav	A
Takó pa sta zdaj robantila ponoči dva pred	hišo,	ko sta se vračala zapita iz Dopolavora.On	A
na štedilniku postajajo rdeči. Tudi je pred	hišo	stara tepka, je prah na tepki, na jablanah ob	A
ki se vozijo z bicikli, pa se ustavljajo pred	hišo,	ker ima teta kokoši.Vedež seveda laja in laja	A
postane voda, ki teče iz pipe, iz fontane pred	hišo.	V kotu pa je belo telesce štiriletne Mimice,	A
telesce štiriletne Mimice, ki se ne igra več pred	hišo	ob fontani, ker tudi ona leži in sope.Potem	A
ne bi slišal osliča, ki je pravkar zarigal za	hišo,	ne junice, ki drgne vrat ob jasli.Njemu pa je	A
svobodno, kot pravi Bismarck, če zapusti takšno	hišo,	ali pa jo ima policija še zmeraj na svojem posebnem	A
občutek poraza. Da, tisti odhod od morja v tisto	hišo.	Čeprav je prav s tem srečal Malko.	A
In takó gleda skozi odprtino in topo zrè v	hišo	nasproti in v tramvajske žice, ki so same v	A
tat. In še potem stoji na mostu in pogleda	hišo	onstran Kanala, okence na strehi, pod katerim	A
strojem, ker je točajka nesla kave v urad v	hišo	nasproti.Pa ga pobaram, kako je, Sartori?	A
vrati, sem se spraševal, najbrž je smuknil v	hišo,	ko se je vrnil domov zakasneli stanovalec.Nekaj	A
smo v poletnih večerih kramljali na klopi pred	hišo,	- kako da se ga ne bi spomnil!« A ona je zdaj	A
si ga je odela, ko je priplavala na prod pred	hišo,	in kanci vode se odtekajo z las, ko z levo roko	A
sonca na latniku, ki je bil podoben latniku pred	hišo	nekje nad tržaškim bregom.Pomislil je na Luciano	A
- Mar misliš, da te tista s koso čaka že za	hišo?	- Ne, za hišo me ne čaka, - je mirno	A
te tista s koso čaka že za hišo? - Ne, za	hišo	me ne čaka, - je mirno rekel Temnikar in stopil	A
čez prag, je še dolga leta, kadar je stopil v	hišo,	zmeraj pogledal v kot za vrati.Spočetka jo je	A
glavo za vogal, z repom pa tudi ni pomahal. Za	hišo	je bil kup gnoja.Ob kolovozu se je natekalo	A
je zresnil, priostril pogled in se zamaknil v	hišo.	»Da, to je nemara zdaj lepa in živa	A
ker se ji je zazdelo, da je nekdo stopil v	hišo;	odprla je vrata v vežo, a tam je bila sama samota	A
ji je še zmeraj zdelo, da je nekdo stopil v	hišo.	Takrat je bil stopil v hišo nevidni	A
nekdo stopil v hišo. Takrat je bil stopil v	hišo	nevidni in neslišni gost: okameneli hudi čas	A
on. Zato se je zravnala, pokazala z roko v	hišo	in rekla z glasom, ki je bil skoraj ukazujoč	A
Mongoli so vzdignili Temnikarja in ga odnesli v	hišo.	Nato je v spremstvu laškega pribočnika	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani