hišo (201-300)

pokazali bele zobe, se priklonili in se vrnili v	hišo.	Temnikarica se je zastrmela v vežna	A
mimo samotnega hrasta in po cvetoči ajdi na	hišo	z rdečo streho, pa se je premislil in šel kar	A
ki je stal ob samotnem macesnu v pobočju nad	hišo;	stal je kakor okamenel, samo gole nožice so	A
pokrajino in nato v požgano in znova prekrito	hišo,	da se mi je utrnila prispodoba o rdeči strehi	A
« Otrok se je vzdignil na prste, se ozrl v	hišo	z rdečo streho in hitro prikimal: »Zaprto	A
je moje okno še zaprto.« Jankec se je ozrl v	hišo	in zdolgočaseno povedal: »Zaprto je	A
vprašal Peter Majcen. »Takrat, ko so vam požgali	hišo?	« »Takrat, takrat...«	A
obkolili. In ker se niso hoteli vdati, so zažgali	hišo...	Sicer pa, kako naj vem?	A
kaj skrito... No, pa so jih obkolili in zažgali	hišo...	Tako so šli mati in trije sinovi...	A
pobočje. Peter Majcen se je ozrl v osončeno	hišo,	ki je gledala izza zelenega drevja.Okno v podstrešju	A
Kaj se je zgodilo z njegovimi?« »Požgali so	hišo,	ubili sina in hčer, ženi pa so na tnalu odsekali	A
cvetoče ajde, črno drevje in med drevjem Blažičevo	hišo,	pred hišo pa je stal starec in oznanjal v noč	A
črno drevje in med drevjem Blažičevo hišo, pred	hišo	pa je stal starec in oznanjal v noč svojo bridkost	A
izdal... samo... samo... vedel je, da so že obkolili	hišo,	pa ...« »Pa ni šel tja, da bi jih opozoril	A
omahnila. Še preden so jo utegnili prenesti v	hišo,	se je Žef rodil. »Ta bo pa velik kmet	A
Spoznal je ženo, otroke, njive, tepko pred	hišo,	kamnitni prag, pod koraki je čutil, kako se	A
vasi, je bila že trda noč. Ustavil je pred prvo	hišo	in se resno ukvarjal z mislijo, da bi tam prenočil	A
Niso se vdala. Stopil je za	hišo,	odprl vrata na kaščo in prišel s kašče po stopnicah	A
prišla k Obrekarjevim straža, nagnala vse v	hišo	in zaklenila vrata.Nanca in Kati sta bili na	A
čakali strelov. Pretekla je cela večnost, pred	hišo	je korakala straža in puške niso počile.Spet	A
in zapahnili vrata. Treščilo je v skalo nad	hišo.	Kamenje se je usulo po strehi in zaropotalo,	A
na streho vrečo moke, ki se je zakotalila za	hišo.	Nanca in Kati sta jo hitro spravili v skrinjo	A
ostane, si lahko dokupim zemlje ali pa popravim	hišo.	In potem, bogve, če se bo Žef vrnil; nobenega	A
in strogo, kakor bi v tem času sezidala novo	hišo	in mi jo zdaj poklanja v dar.Na kolena bi moral	A
Nič ne bo razsajal in rogovilil. Stopil bo v	hišo	in ji mirno pokazal vrata. »Tam - in	A
stezi za živo mejo, da bi kar nenadoma planil v	hišo.	Hodil je počasi, da bi ga kdo ne opazil.	A
Nameril se je bil po polju, pa je obstal že za	hišo.	Žalostno je zmajal z glavo.	A
vse skupaj k hudiču: Nanco, Kati, pankrte,	hišo,	konje, travnike in se vrnil v Ukrajino.Toda	A
travnikov in njiv v grmovje. Zavlekla se je za	hišo,	se potuhnila in čakala, kdaj bo Žef izginil	A
Ko je Žef odkorakal po vrtu, je stopila v	hišo.	Otroci so obstali:	A
\/ . / silo. Žefovo srajco je obesila pred	hišo,	da jo bo videl, kadar se bo vrnil. Ko	A
vrata in okna, da ne bi prepih potegnil strele v	hišo.	Na ognjišču je gorela oljka.	A
si molče prikima ter se nato ozira v Rejcovo	hišo.	Rejca ni.	A
koritom in klopjo. Na ploščadi pred Modrijanovo	hišo	pa stojijo poštar, Drnulov Drejc, caposquadra	A
o mraku poslala zapret kurnik, ki je bil za	hišo.	Dragič je šel počasi okrog dveh vogalov hiše	A
doživljal tudi svojo pomlad: staro tepko pred našo	hišo	na Tolminskem, lipo za hlevom in očeta, ki zdaj	A
tečen!« Pismonoša se je znašel na pločniku pred	hišo.	Zbegano se je ozrl okrog sebe, in zazdelo se	A
precejšnega kmeta Usadarja, ki mu je ob cesti postavil	hišo,	ga oženil in ga lepo spustil, češ zdaj pa sam	A
in da že prav resno misli, da bi ji pripisal	hišo,	ker nima nobenega bližnjega človeka, nobene	A
490 . \/ da se požvižga celo na Modrijanovo	hišo	in na župnišče, ki sta v primeri z njegovo bajto	A
ki so s svojimi okovanimi čevlji nanesli v	hišo	kupe blata in gnoja ter sedeli ure in ure pri	A
prostornina skorajda nujno potrebna in zato je	hišo	kupila ter se naselila vanjo z vsemi svojimi	A
po zasluženo plačilo - in je umrla. Svojo	hišo	je zapustila mestni občini z naročilom, naj	A
služkinja sanjala o lastnem domu, in je tako svojo	hišo	zapustila služkinjam, kar je Hansa, ki se je	A
dokazovale, da so res služkinje. Posedle so	hišo,	se prepirale med sabo za boljšo sobo in posteljo	A
mesecih izpremenile velikodušen dar - čisto	hišo	blagopokojne grofice, katere slika je visela	A
deževati prijav tatvin in pretepov; in policija je	hišo	preiskala ter našla poleg kali spolnih bolezni	A
Ob tej priliki je tudi mestni gradbeni urad	hišo	pregledal in jo „spoznal za nezmožno nadaljne	A
vsak hip zrušijo ljudem na uboge glave", tisto	hišo	so zdaj proglašali za „Dom rešitve, v katerem	A
da ti odsekam glavo, saj ti po smrti kupim	hišo	na Piazza Unità.Tako je, ravno tako.	A
Razšli smo se po svetu... »Golobje nad	hišo	gorečo osamljeno krožijo... Moje	A
je tisti dan prvič spet vstala in prišla pred	hišo,	da bi posedela na soncu.To je bil zame pravi	A
zelo visoka, neznansko visoka: vzdiguje se med	hišo	in hlevom kakor zasnežena kopasta gora.Stisne	A
zdrav in boš primerne oblike, te bodo vzidali v	hišo.	Če boš posebno lep, te lahko odpeljejo v mesto	A
postaneš apno. Potem lahko s tabo pobelijo kako	hišo,	lahko pročelje županove hiše ali pa celo zvonik	A
Kaj bi pa pravzaprav rad? Pečeno piško,	hišo,	avtomobil, letalo?« »Baron baronasti	A
Včasih je berač prišel, postal na cesti pred	hišo,	še ograje se ni dotaknil, se odkril, prekrižal	A
revolucijo. Vse življenje sem garala, zgradila sem	hišo	z božjo pomočjo, vsak mesec dam za mašo v dober	A
vse pretege. On pa mirno sedi na klopi pred	hišo	in žvižga. Kadar se ona malo pomiri, stopi k	A
trenutek, nato pa sem krenil proti polici nad	hišo.	Spomini so kar v rojih šumeli okrog	A
oprtnik, ‘saj je razbojnika tudi strah, ko vlomi v	hišo,	čeprav je oborožen.Strah je tu notri,’ si je	A
strašno pretepli. Desno oko so mu izbili in	hišo	so mu zažgali.Tudi Okrogličarja je pamet srečala	A
najnujnejša dela. Zavila sva proti polici nad	hišo.	Bilo je kasno popoldne.	A
počasi odprl vrata. Kar vsi hkrati so silili v	hišo,	pa je nekaj časa trajalo, preden so z naperjenimi	A
premetavali stvari, kakor tatje, ki so vdrli v	hišo,	pa se jim mudi čimprej odnesti pete ...Obrekar	A
In potem se je zasvetilo v noč.	Hišo	so zažgali.Obrekar je slonel ob deblu in gledal	A
vrneš domov, pa še večerje ne dobiš! Pojdiva v	hišo!	« Dvignil sem se.	A
je moral zagrebsti v svojem lastnem vrtu pred	hišo.	Pod gredo radiča.	A
Travnikarjevega strica v dveh nedeljah prekrili	hišo,	da zidovi ne propadejo.Ko se vrneta Stane in	A
sem že nekje videl. Razkazal mi je pogorelo	hišo.	Peljal me je v izbo, kjer si je uredil svoje	A
zastavah in slavolokih. Krožil je nad Obrekarjevo	hišo,	kjer je bela streha dišala po smoli in svežini	A
povedala, da bo bajtarska hči lahko prišla v	hišo	šele po njeni smrti.In res je prišla šele čez	A
Modrijan je postopal po pločniku pred svojo	hišo,	si tlačil tobak v nos, kihal v sonce, glasno	A
šole, jezen in potrt, Modrijana ni bilo pred	hišo.	Ravničar pa je seveda še stal na mostu.	A
ti, bi topole posekal, mu jih pripeljal pred	hišo	in rekel:‘Na, tukaj jih imaš, hudič pogoltni	A
dni, a vendar sem zamudil. Pred Modrijanovo	hišo	je bilo že zelo veliko ljudi.Na pločniku so	A
Preoblekla se je. Zdaj zaklepa	hišo,	skriva ključ v duplino stare tepke in se poslavlja	A
bo, sedla,« je prikimal Venček in stekel za	hišo.	Takoj je zapustil grobljasti kolovoz, da mu ne	A
toda zvenele so temno in grenko: »Golobje nad	hišo	gorečo omamljeno krožijo... moje misli	A
skalami in pljuskala ob peščene sipine, pred našo	hišo	pa je žuborela med okroglim prodnim kamenjem	A
slišal posmeh na lastna ušesa. Z očetom sta pred	hišo	žagala drva. Molčala sta in tako zamišljeno	A
takoj začutil posmeh - se je molče umaknil v	hišo.	Toda stopil je v kot za vežnimi vrati, kjer je	A
pihnil vanjo. Vrgla je kiti na hrbet in stekla v	hišo.	Pob je zaslišal stopinje njenih bosih nog, ki	A
v mezincu, kakor se reče. Vedela je za vsako	hišo,	kdo jo je sezidal in kdaj in kako in zakaj je	A
- Seveda so jo. Toda tepka je rasla pred	hišo.	In Lojze se je bil nanjo obesil ...	A
prtiček in se tiho umaknili v kuhinjo ali pred	hišo,	poiskali očeta in mu stisnili roko ter se nato	A
štirje možje, prijeli krsto in jo odnesli pred	hišo.	Položili so jo na nosila, jo privezali z vrvjo	A
doma... No, potem sem ji pa sam pripeljal fante v	hišo	...Mhm ...	A
zaradi neke krave. Pa sem šel samo na skalo nad	hišo,	legel pod grm in razmišljal, kako je vse to	A
Ko sem slišal, da so odšli, sem se vrnil v	hišo.	Tilčka je ležala vsa spehana in me čudno gledala	A
razumem te,’ je rekla. ‘In zdaj še fante vabiš v	hišo.	’ -‘Da ti ne bo tako dolgčas,’ sem rekel.	A
mislih prav jasno videl, kako vsi stojijo pred	hišo	in gledajo za mano.Nehote sem se ozrl.	A
mežikajočih in resno mirnih. V bezgovem grmu pod	hišo	se je oglasil prvi kos:zažvižgal je, kakor bi	A
Bilo je v zgodnji jeseni. S tepke pred	hišo	so padali prvi zreli sadeži, a se nisem upal	A
Ded je Martina brez besede pahnil na klop pred	hišo,	ostale pa je peljal v izbo, jim molče pokazal	A
prstom najprej v deda, nato v vreče in nato našo	hišo,	češ da lahko potegne vreče na suho in jih odnese	A
za svojim pratežnim vozom. Mama je stekla v	hišo	po rjuho, jo pogrnila in počakala, da je ded	A
zato pričakoval, da bo nekoč tudi Vojnačevo	hišo	doletela ista strašna kazen z neba.Mama me ni	A
mlada Vojnačka, ki je slišala, da stoji pred	hišo	»bukovška lakota«, stopila na prag ter mi na	A
brez besede naglo odšle. Ko so izginile za	hišo	in se je v daljavi spet oglasila Hoesujeva harmonika	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani