nova beseda iz Slovenije
Še pomniš, oče? Vihar in | grom | in bliski so kumovali uri, ko je obstala krona | A |
Tu ‒ na desno ... Herman zapre vrata. Daljni | grom. | 3. PRIZOR Herman sam. | A |
Celjan ‒ pa grbav? Kdor vlada, mora biti lep. | Grom. | Prikaže se majhen, nerazvit deček in izteza | A |
vina ... VERONIKA S to smrtonosno kupo vina? | Grom. | HERMAN Čuj, toži te nebo in zemlja.Priznaj | A |
In mašnik ves v zlatu mašuje ‒ Podzémeljski | grom | se začuje!... | A |
veste, káj vse to poménja!« Glas zagrmí jim ko | grom | ‒: Velikán sred njih čestit stojí že ‒ Starec | A |
včasi pozój se vzbudí, In takrat po gori bobní: | Grom | dela zvenčeča veríga, Blisk pa mu iz démanta | A |
Verige jeklene zdrobíl bo!« »Ko sodnji dan | grom | bo grmél In zmaj bo na svetlo hrumél; Pomágala | A |
ljudi, podobnih psom, ki lajajo, kadar vali se | grom, | ki cvilijo, kadar glasi se godba. III. | A |
/ . / stran 116 . / Ponočni gost Mogočen | grom | je stresal svet, vihar je zunaj rjul, od tesnega | A |
vzbudim se jaz. . / . / stran 118 . / Mogočen | grom | je stresal svet, vihar zares je rjul. Spomina | A |
dekletam kaj ‒ kdo ve? Ne stráši moč viharja, ne | grom | valov mornarja, se smrti ne boji. Spomin v potópu | A |
In vojšak, ki ga trobenta vabi med kanonov | grom, | kaj plačilo bo vročine, ran in žeje, sam ne | A |
razgraja piš ob hudi uri, ko se tepó valovi, | grom | udarja ‒ zakaj, ak vajnih zvezd zasije zarja | A |
rama se ukloníti noče; temná je noč, in stresa | grom | oblake; sovražnik se podal bo v svoje koče, | A |
njemu je már. Vesélja ne bráni ponočni mu | grom; | naj líje, naj blíska -- on póje, le vríska | A |
še kedaj. . / . / stran 113 . / Vrnitev | Grom, | bliski temo preletavajo, in dež lije na zemljo | A |
pojdi, da se Bog ne zjezi,« srednji že de mu ko | grom | iz noči. »Pusti nas, pojdi, da se Bog ne zjezi | A |
mi je prikipela. Quos ego! da bi vse vas | grom | in strela! Posluh, jaz eno hočem vam zagosti | A |
‒ ‒„Nesramni bahač! ubij te | grom! | Vrag pije naj c tábo, jaz pa ne bom!” | A |
Sladko objema me divna prelest. | Grom | in vihar sta prijatelja moja vedno radujem se | A |
grmenja se mi zdi. Silna je beseda naša, kakor | grom, | pred katerim cvetna trepeta livada. V z bliski | A |
vihri Iztrga blisk ognjen se med vrhovi Zamolkel | grom | pretresa gorske žile; Vihar zatuli kot spomin | A |
v oblakov sivih plašč zavita; beseda njena ‒ | grom | rohneč, in njen pogled je ‒ blisk goreč. Besede | A |
rohneč, in njen pogled je ‒ blisk goreč. Besede | grom | in blisk očesa nebesa in zemljó pretresa. Pod | A |
‒ blisku žar se upihne, le prst zavzdigni ‒ | grom | potihne, le vêli ‒ bič se razdrobi, le žêli | A |
toča in dež krvav in solz potok in blisk in | grom | ‒ oh, bitva vroča! Tod sekla bridka bodo jekla | A |
stoječ po bitvi na planjavi: le njega bojni | grom | ni strl, tovariše je vse podrl. Čemú je tebi | A |
nočni požar, ki z oken šviga. In votlo kot | grom | iz dalje grmi srdito in bridko junak govori | A |
izkusil zunanje nadloge in viher notranjih je | grom. | Zdaj konec bo borbi in zmoti, izdihnjen je zadnji | A |
čeravno čujem, daješ sladke sanje. Naj se | grom | razlega, naj se zemlja stresa; jaz pa vendar | A |
puška govori Z orožjem in desnico nesimo vragu | grom, | zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom. | A |
puška govori. Z orožjem in desnico nesimo vragu | grom, | zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom. | A |
blisk, zasekaj zrak v temo, sledilo bo, kot | grom | vse moje ti telo. Zavrti me okrog, položi me | A |
ciljev, mrzki božji gnev. Oglaša se kot zvon in | grom | v daljavi cvetnè perjanica na školjčni glavi | A |
Nevihta. Blisk in | grom. | Tema je v rogu. | A |
vabljenjem v družino; prihajajo kot bog skoz | grom | in blisk. So polni božjega miru in vneme iz | A |
Deželo širno prepešačijo. Prihajajo kot bog skoz | grom | in blisk. So eni glas in drugi dolge strele | A |
zvrnilo težko kolo. . /\ .. stran 257 . \/ | Grom, | ko da se je zaletel zrakoplov v okno.Tedaj se | A |
nad tavajočimi konji, da je bil nepričakovani | grom | jeklenih ptic najpoprej rezek sunek odmeva nepreklicnega | A |
deteta, povita v dolge in ozke plenice, in že je | grom | avstrijskih topov, ki jim bobná uspavanko; potem | A |
in se pod jeklenim ogrodjem zbudi pretresljiv | grom. | A potem so tračnice ravne, ko potegnjene s črtalom | A |
sem bil potem. Sedel sem v kinu in poslušal | grom, | ki je hrumel okrog Beethovna, medtem ko je on | A |
je prosil. In nekega poletnega dne, ko sta | grom | in strela šla mimo vrha, prav blizu, sta slišala | A |
njegove vzdihe. »Kaj pa bi rad?« je zagrmel | grom. | »Rad bi odletel v dolino,« je rekel | A |
»Rad jo imam.« »Rad jo ima!« je zagrmel | grom. | »Slišala sem ga, saj nisem gluha!« je | A |
sem ga, saj nisem gluha!« je strela pokarala | grom. | Nato se je vzdignila iz oblaka, stegnila zlato | A |
kar teci!« je rekla. »Srečno pot!« je zagrmel | grom. | »Hvalaaa!« je zakričal kamen, ki je | A |
trdnim korakom korakalo v temo, v strelo in | grom. | Strmel sem v to pretresljivo in mogočno podobo | A |
stran 95 . / 10 Med gorami je grmelo, | grom | je tolkel nekje pri skalnatih vrhovih, se spustil | A |
vozu nad oblaki, od vršaca do vršaca, to je bil | grom | njegovih nebeških koles in ognjenih konjev, | A |
vsi padli na kolena, kajti menili so, da je | grom | glas Božji, in nobenega dvoma ni bilo, da je | A |
kesanje; za zločinom pride kazen, kakor udari | grom | za bliskom.Tudi cesar bi mu tega žaljenja ne | A |
Zato pa pogumno naprej! Vojni | grom | vas ne sme strašiti.Strahopetci se boje smrti | A |
navdušiti. Zdelo se jim je, da zveni iz nje | grom | topov, žvižganje krogel, obupni klic umirajočih | A |
Zdaj mi je vse jasno! In naj me peklenski | grom | in peklenska strela raztreščita, zdaj, ko mi | A |
zine ‒ jezik mu bo otrpnil! Naj le pride pome ‒ | grom | ga bo v makovo zrnje raztreščil! je vso noč | A |
naglici pokril z nalomljenim vejevjem. Ko udarja | grom, | je treba izpod dreves, je rekel in odvezal | A |
zasekale strele, čez in čez se je prikotalil | grom, | zaletavi piš pa je luščil vogale in upogibal | A |
je segel v oči, tudi če si zamižal. Kajti ‒ | grom | je segel v ušesa, tudi če si jih zatisnil.Vse | A |
ga bom imel toooliko! je skušal preglasiti | grom, | ki se je kotalil prav nad njima. A deček mu | A |
Naj me dež razmoči. Naj me | grom | pokonča.Prav mi je in prav mi bodi... | A |
popotnik in o tem se je prepričal tudi Tjažek, | grom | pa da je spremljal babico pri njenem odhodu | A |
živalskega glasu. Vsak zvok in da je bil nebesni | grom, | je mestoma zaglušilo bobnenje razljučene vode | A |
umrjočo. A zunaj je lil dež, švigal blisk, butal | grom | in izpod stene pristrešja jima je pricurljala | A |
slušal. Ker je prav tisti hip zopet udaril | grom | z bliskom, se je pokrižal, potem je z roko povel | A |
»Ali sem mu posvetil! Kakor | grom | sem planil nanj, ko sem videl, da se zvečer | A |
glavi, ko je nekdo na vasi glasno zaukal. Kakor | grom | je letel jek po gori. Čajž je dvignil glavo | A |
res mu je toženec dolžan, za kolikor je tožen! | Grom | me ubil, ako ni istina!Ali oprosti, gospodine | A |
Iz rahlega dežja sta se bila v hipu razvila | grom | in tresk, da se je zbudil skrokani zapisnikar | A |
Cvetku Mehurju se odveže jezik; kakor zamolkli | grom | pretresajo njegove besede vesoljno klet: »Ali | A |
slišati je bilo tekanje po odru, piš vetra, dež, | grom. | Stanka je silno mučila radovednost, tako rad | A |
njegov glas ni bila plunka ali harfa, ampak | grom, | pravšen pisarniški grom: »Slišite vi, kaj pa | A |
plunka ali harfa, ampak grom, pravšen pisarniški | grom: | »Slišite vi, kaj pa mis lite, da tako neusmiljeno | A |
ampak Kocmur: »Meni se ne bo nikdo upiral! | Grom | in strela in blisk!«Udaril je z desno pestjo | A |
strašno! ‒ Edini, ki je točen in dober, to je | grom, | ‒ grom je res zanesljiv in bi zaslužil, da mu | A |
Edini, ki je točen in dober, to je grom, ‒ | grom | je res zanesljiv in bi zaslužil, da mu dovoli | A |
je urezal v planine, na, vselej dež, ploha, | grom. | Kmetje v dolini so opazovali moža, kako hodi | A |
Začelo se je bliskati, da je kar vid jemalo; | grom | je bučal, strele so udarjale križem v goro in | A |
skril v najtemnejši kot pod pograd. Če se je | grom | oglasil ponoči, je preplašen prilezel izpod | A |
in šel. Preko smleškega gradu se je slišal | grom | topov.Na mojem srcu je pa ležala huda žalost | A |
kopito od zelenih trat! Perun, sproži strelo in | grom, | ukroti bese, nadeni Morani vrv, da nam prizanese | A |
Tedaj je hipodrom zabučal od jeze kakor silen | grom. | Gledalci, ogorčeni, ker še ob tretjem pojezdu | A |
po hrbtu. »O, Numida,« se je jezil v srcu, » | grom | te ubij!Kaj čakaš? | A |
ji je bučal ta strašni krohot kakor peklenski | grom. | Na Smrekarjevo vprašanje ni odgovorila. | A |
v njihove po prahu tapajoče korake je kakor | grom | udarjala tožba avtomobilov, ječanje motorjev | A |
Kako drve vetrovi od tam, razkrope brodovje; | grom | bobni, blisk šviga po nebu kot ognjena kača | A |
Zagrmelo je bilo narahlo, po vsem nebu; zamolkli | grom | je bil podoben grgranju umirajočega človeka | A |
pesem je vzrasla od nekod v ta smeh; prasketajoč | grom | je bruhnil.Vikar se je prebudil. | A |
zavest ... . / . / stran 68 . / Nasilja Votel | grom | in zamolkel šum deževnih kapelj je vzdramil | A |
Zelenkasta bleščava mu je posvetila v mrak, votel | grom | je stresel hišo v temeljih.V odprtih vratih | A |
Zelenkasto sinja bleščava preleti vso globel, votel | grom | se sesuje vanjo in vali v jeki po soteskah, | A |
vzamejo človeku še tisto malo, kar ima na starost! | Grom | in strela!« »Huda krivica se ti godi!« pravi | A |
jesti in spati poveljnik gologlavemu polku. | Grom | in strela, vrag vzemi to življenje, in če hoče | A |
Dežilo in snežilo je, tu in tam se je oglašal | grom. | Šele ko so dospeli v bližino prijaznega gorenjskega | A |
pri vratih. Zadet ni bil nihče, pač pa se je | grom | razlegal po dolini.Že se je čula govorica iz | A |
vrste do vrste, se je končno razlegal kakor | grom | nad gorovjem. »Na dan sodbe!« | A |
strel na stotine. Dol in goro je pretresal | grom | in do osrčja je trepetala zemlja pod neskončnimi | A |
voda je naraščala više in više. Vmes je divjal | grom | in strele so švigale.Staro lipo sredi vasi je | A |
pričel moliti. Zunaj pa sta tedaj razsajala | grom | in blisk in na mala okna se je usipal dež z | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |