Na svoji poti še ni slišal nobenega živalskega glasu. Vsak zvok in da je bil nebesni grom, je mestoma zaglušilo bobnenje razljučene vode: kakor bi gorski škrati ob godbi viharjev balincali s skalami ter jih ozlobljeni metali v zavratni potok. V strahu beži žival od takšnega oglušujočega hruma, šele ko je prišel v dolgo, precej ravno kotanjo, je prenehalo šumenje.