Režiser je sirota, režiser se trudi in kriči, pa mu nagajata tudi sonce in mesec, na odru jima pravijo »pelajhter«, in me je zabolelo v srce, ko je tudi njima zagrozil, da ju bo umoril in zapisal in naznanil in da zanju ni milosti pri Bogu ‒ strašno! ‒ Edini, ki je točen in dober, to je grom, ‒ grom je res zanesljiv in bi zaslužil, da mu dovoli gledališka uprava benefico ali vsaj častni večer. In potem živo osebje ‒ kadar bi kdo moral biti na odru, ga ni in je v bolnici ali pri zobozdravniku, ali je bil baš ta hip še na odru, le ta hip ga ni, in potem je vsega kriv gospod, ki mu pravijo inspicient, in se zgodi tudi gospodu inspicientu, da je umorjen, zapisan in naznanjen, in je potem užaljen in gre h kosilu!