nova beseda iz Slovenije
Ne letiš, ne potopiš se. Plavaš skozi težko, | gosto | snov.Ne zmeraj, največkrat pa. | A |
sublimirana duša. STOPAR Aha, ki plava nad | gosto | navadno dušo kakor smetana na mleku. LEŠNIK | A |
ali v sanjah ali zares, jurčkova družina, pod | gosto, | s pajčevino prepredeno praprotjo ... ŽENSKA | A |
otočki z drevjem, ki raste visoko pod nebo, meče | gosto | senco in me kliče ...Vendar se ne ozrem ne za | A |
more. Skrivajo se mu boječe za trepalnic | gosto | senco ko ob poti dve nedolžni žalostni | A |
mešancev, pušačev je vsak dan bolj zasut. | Gosto | se zarisujejo zgodbe, ki to niso. So le zgibanke | A |
igro besed, sem ji hitel razlagati, ve, kako na | gosto | je svet posejan z resnicami.Za množice je potreben | A |
Z družico drug tam prosto leta, izbral si | gosto | je drevo, in drobno gnezdo skrbno spleta, da | A |
kjer veter pihlja; čez kamen sem padla na vrbo | gosto, | lase in obleko je zmedlo tako.« Zaklel se je | A |
Naj te pustim? V | gosto | kapljo se spremenim. Počasi, nežno kanem nate | A |
proti vhodu. Stražnik mi je napravil gaz skozi | gosto | gručo v hišo.Komaj sem se preril po stopnicah | A |
Kmalu je bila pri rokah skodela s kurjo juho, | gosto | ko klej, saj se je kuhala že od jutra.Razredčil | A |
zbadanje, kakor če bi mi kdo obe roki prav na | gosto | pretaknil z razbeljenimi iglami.Vpil bi rad | A |
griča razprostiral vzoren sadovnjak. Pred njim | gosto | rojenje in brenčanje neutrudnih živalic, v njem | A |
katranirani strehi, pred kolibo pa se šopiri petelin z | gosto | mavrico barv na repu. Prevzetno prestopi tračnico | A |
en prose. Da, in medtem sva bila zagozdena v | gosto | zebrasto zmes, da je bilo vse podobno hitremu | A |
mirnim nasmeškom in s svojim značajem stkal takó | gosto | mrežo prisrčnih vezi med nama.Zavoljo njegove | A |
kroglice pa so bile vlažne; po dve in dve, na | gosto | stisnjene so prežale za srebrnimi luskinicami | A |
telesa na ležiščih v baraki mogla vnaprej videti | gosto | gmoto teles v težkih vozovih, bi najbrž ne plezala | A |
je s svojimi širokimi dlanmi začel izžemati | gosto | črnilo in je rekel: pljučnica.Tedaj sem pogledal | A |
upogibajo z bregom, skrite so med akacijami in | gosto | robido, z njih stopi noga zdaj v vinograd na | A |
zavezali rokave pri zapestjih in jih napolnili z | gosto | mineštro.A kaj, ko so imeli peklensko delo pri | A |
sobi. In ker je bilo sob četvero, je bil blok | gosto | naseljen lazaret driskavih teles. Lazaret s | A |
je bilo, kakor da s tistim smehljajem skozi | gosto | meglo iz velike daljave prihaja odpuščanje, | A |
kje, samó ostri drobci belega grušča so bili | gosto | nasuti po paštnu.Ko pa sem šel mimo vozička | A |
takó obrabila, da je bil mož v škornjih ujet v | gosto | štreno, iz katere se je skušal rešiti z edinim | A |
zdaj pa je noč mimo in vidim podobe kakor skozi | gosto | tančico pravkar prebujenega spomina.Takó se | A |
osrepele, morali ostati pokonci, zagozdeni v | gosto | gručo.Samó bolj podivjanim skupinam se je kdaj | A |
zadrgo okoli vratu, in je vsem, ko da bi skozi | gosto | meglo iz velike daljave prihajalo odpuščanje | A |
školju; potem je bil štirikoten kamen pokrit z | gosto | in dolgo brado morskega mahu prav ob vodi; in | A |
kakor dve lutki temu ukazu, ki je prihajal iz | gosto | zameglenega ozračja. A človek ni lutka, ker | A |
Potem je nenadoma potresla z glavo, da so lasje | gosto | vzvalovili. »Kaj pa dela naš gospodek vse dni | A |
avtomobilski cesti, dež pa je rosil kakor skozi | gosto | sito.Pravzaprav je bilo ozračje po malem manj | A |
se raztezale daleč po pobočju kakor nizko in | gosto | grmovje. »Kaj se ti zdi?« je vprašala. | A |
je raslo precej visoko drevo; listje je bilo | gosto, | drobno, temno zeleno. »To bo stara tepka | A |
celici so stene zagorele in od oboka je padalo | gosto | soparno vzdušje.Tako je potekalo poletje. | A |
samo ozek vrat, komaj za dva skoka, potem pa je | gosto | jelševje in Idrijca.Dragič napne prsi in se | A |
obvisel med mladikami, ki so bile prav tedaj tako | gosto | posute s srebrnimi mačicami.Bilo mi je neznansko | A |
kotalil mimo njih. Toda drevje je postajalo bolj | gosto. | Odbijal se je od debel in zraven še veselo ponavljal | A |
a vendar ni imel sreče. Drevje je bilo tako | gosto, | zelo gosto.Bil je gozd. | A |
imel sreče. Drevje je bilo tako gosto, zelo | gosto. | Bil je gozd. | A |
precej košato omelo z dolgimi vejicami, ki so | gosto | posute z drobnimi, belimi zvezdicami.Podobne | A |
pobočje. S pobočja, nekje s skale nad lazom, pa je | gosto | drdrala brzostrelka.« »Samo ena?« sem | A |
mimo topolov. Zelena otava pod njimi je bila | gosto | posejana z bledo rumenimi listi, kakor bi s | A |
prečka strmino. Noč je dokaj svetla, čeprav | gosto | sneži.Tišina. | A |
za skalo, se še enkrat ozrem. Noč je gosta in | gosto | sneži, pa vseeno jasno vidim, kako oče sloni | A |
in polnijo z močno otožnostjo, ki se kakor | gosto | črno vino razliva po njem in pogaša žgoče dnevne | A |
visokega vrbja, ki je v noči še višje in tako | gosto, | da je podobno staremu počrnelemu zidovju, odtrga | A |
in smuknil s kolnika. Kakor tat sem se skozi | gosto | jelševje pretaknil do reke, se previdno ozrl | A |
zasejala vojska, in ga odnašala daleč od njive, za | gosto | živo mejo samotnega Rejčevega laza.Delo ni bilo | A |
ki so bile spet težke, ter se poganjal skozi | gosto | gluhoto, ki me je obdajala.Nobene ptice ni bilo | A |
takoj začuti, da je dolina do vrha zalita z | gosto | tišino, čeprav vse ptice pojo na vse grlo in | A |
nevidnim nalivom nagibal čez kamnitno ograjo in | gosto | sejal drobne rdeče lističe po cestnem prahu | A |
mlade in tenke veje, ki so bile prav tedaj tako | gosto | posute s srebrnimi mačicami.Bilo mi je neznansko | A |
kmalu samo šumel kakor oddaljen slap. Besede so | gosto | padale mimo mojih ušes; slišal sem jih prav | A |
velikimi, nejasnimi očmi in z grozo gledal v | gosto | kri, ki mu je kapljala od debelih prstov. | A |
se napotil proti reki. Pretaknil se je skozi | gosto | jelševje in zabredel v vodo.Obstal je nekaj | A |
iz poševnih skladov sivega kamna. Okrog vasi | gosto | sadno drevje.Borna polja po brdastem in rebrastem | A |
sicer že podira, zato pa ga prav tam obrašča | gosto | robidovje.Vhodna vrata so morala biti nekoč | A |
skoraj vrgel izpod oboka. Postavili so se v | gosto | vrsto in jo ubrali čez trg.Prvi je cingljal | A |
jagnje med volkovi. Oblečena je v težko, dolgo in | gosto | nabrano črno krilo, ki jo tesno stiska v pasu | A |
plotu spustijo v pas temno modre sence, na mehko | gosto | travico - in tam se tudi to nedeljo, kljub vsej | A |
pritiska v noge, in noge topotajo, topotajo | gosto | in trdo, kakor bi topotale po nečem živem in | A |
nevidnim nalivom nagibal čez kamnitno ograjo in | gosto | sejal drobne rdeče lističe po cestnem prahu | A |
umitim, postriženim, rdečim vojaškim tilnikom z | gosto | zamaščenim črnim ovratnikom spodaj, z gobasto | A |
topli dopoldanski zrak, da čuti na prsih njegovo | gosto | gmoto. Gosto. | A |
zrak, da čuti na prsih njegovo gosto gmoto. | Gosto. | Slab zrak. | A |
izgubljenega časa v teh dnevnikih. Posedejo, kavo, | gosto, | črno.Pavel Vatovic gleda naravnost predse, na | A |
opoldanski svetlobi. Noge jo čutijo, režejo jo kakor | gosto | tekočino, kot vodo, ki sega do kolen.Ob tej | A |
stran 70 . / Ko je odprl vrata, je vanj udarilo | gosto | mrmranje.Cel kup ljudi je sedel okrog velike | A |
nevihte, odloženo. Zdaj začuti Pavel Vatovic | gosto | soparo, prihajajočo s ceste.Tu notri zadimljeno | A |
Termiti in zidaki hkrati, kajti notri postaja | gosto | in temačno in napeto kakor v trenutkih pred | A |
Njegovo vztrajno žarenje je bleščalo skozi | gosto | zmes zraka in vodnega tkiva. Hropel je in lovil | A |
navzdol, vzpetina na desni pa je bila tako na | gosto | poraščena z grmovjem, da ni bilo mogoče skozenj | A |
vzdržati. Previdno sta se splazila ven in se skozi | gosto | grmovje spustila po pobočju.Za njima so ostajali | A |
zdaj ni bil samo vlažen, nasičen je bil z neko | gosto | snovjo.V prsih je čutil tesnobo in večkrat je | A |
koprive, na vrhu sonce z vztrajnim žarenjem skozi | gosto | zmes zraka in vodnega tkiva, na koncu razlomljena | A |
iz srebrne polsvetlobe izrisala temno senco, | gosto | gmoto moške postave.Težko gmoto, ki se zgane | A |
tako, da si hoče vnovič priklicati v bližino | gosto | snov tistega telesa, vonljivo snov moškega telesa | A |
in sedali na strehe vasi, se dvigovali skozi | gosto | kopreno dežja k zvoniku pri Svetem Roku in se | A |
/ sedali na strehe vasi, se dvigovali skozi | gosto | kopreno dežja k zvoniku pri Svetem Roku in se | A |
na vse strani, ob stene in skozi ulice. Na | gosto | pada, tako da se bobnenje zliva skupaj.Tvoj | A |
ker sem bil . / . / stran 88 . / iztisne vso | gosto | sluzavost ven, in te ob tem zabolijo mišice | A |
je bilo čisto tiho in nemo. Šel sem skozi to | gosto | tišino in gledal snope svetlobe, ki so v stožcih | A |
zenicah. Ko sem se malo privadil, sem skozi | gosto | temo najprej zaslutil nekakšno premikanje.Potem | A |
temno in glas tvojega telesa, ki se pomika skozi | gosto | tišino.Nekje v prsih odloči neznani vzgib in | A |
hrzanje konjev spred cerkve, od nekod je udarilo | gosto | žižkanje žužkov, od nekod s tujega morja valujoče | A |
Polno nasilja je bilo notri. Nabito, | gosto | je bilo od njegovega nasilja, ki je bilo uperjeno | A |
Žarometi so še kar svetili in brisalci so brizgali | gosto | kopreno dežja in razrivali vodo v vse smeri | A |
njegovi površini. Na bregu je nekdo piskal, skozi | gosto | vodno snov sem ga slišal, senco piskača sem | A |
cerkve, ki so posejane po vsej deželi tako na | gosto | kot grobovi.Tu imajo ljudje radi grobove, ki | A |
in prinašalec hrane. Obraz je bil poraščen z | gosto | dlako, vendar je bilo mogoče opaziti in razločiti | A |
slednik in zvodnik. Obraz je bil poraščen z | gosto | dlako, vendar je bilo mogoče opaziti in razločiti | A |
vznemirljivo. Tak je kot lesena, gosta ograja, z | gosto | črno barvo premazana ograja, ograjujoča, ograjena | A |
na hrbet in bok in spodaj žužlja in siči vse | gosto | preklete živine v zadnjem smrtnem naporu.Se | A |
krivičnik, ki pokončuje trnje in grmovje, požiga | gosto | drevje v gozdu, da se vijejo oblaki dima, da | A |
10. Potapljal sem se v | gosto | snov tiste vode, ki od nekdaj ni mogla nikogar | A |
smejala. Slišim njen smeh, čutim od same soli | gosto | snov na koži, povsod okrog sebe.Dlje časa, ko | A |
z Johanom gledal v ogenj in mislil na tisto | gosto | vodno snov Mrtvega morja, na Masado nad njo | A |
se je napitek enkrat dvignil do roba in dobil | gosto, | svetlo smetano; tako pripravljeno je takoj odnesel | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |