Kakor da je bramor pregrizel koreniko, s katero sem se tukaj, sredi pogubnih teras, natihoma povezal s terasami v bregu nad morjem; in bil sem zadet v živo tudi zato, ker sem zares do zadnjega upal, da se bo Ivo kljub vsemu rešil. Želel sem mu, da bi se; živo sem mu želel tudi zato, ker je s svojim mirnim nasmeškom in s svojim značajem stkal takó gosto mrežo prisrčnih vezi med nama. Zavoljo njegove človeške podobe sem mu želel, naivno pa sem verjel, da se bo moja želja uresničila tudi zato, ker je bil deležen moje skrbi in naklonjenosti.