Zato ne morem reči, da sem se takrat domislil Tomaža, saj so njegovo barako spraznili že zjutraj, medtem ko je nas še čakala vožnja proti Münchnu. Ta pa je bila prva skušnja s takšnimi prevozi; in če bi telesa na ležiščih v baraki mogla vnaprej videti gosto gmoto teles v težkih vozovih, bi najbrž ne plezala s takšno muko proti soncu. A kaj, saj ni res, dokler so živa, se celična jedra upirajo napadom pogina, se skušajo rešiti z begom, čeprav se vse razvija v usodnem krogu.