nova beseda iz Slovenije

gospodov (69-168)


da bo pri nas. K nam zahaja vse polno mladih      gospodov...     Sreča jo išče, pomnite, gospa!  A
Polkovnik se je vidno sprostil. »     Gospodov      nastop je zgolj dodaten dokaz za prvi del moje  A
drenovačo!“ se je smejal Aleš. ”Jutri je nedelja,      Gospodov      dan, jutri je nikar ne priženi, tudi srebra  A
ne brani: saj ni greh, če je človek vesel na      Gospodov      dan!“ ”Lep začetek!“ je presunilo Aleša,  A
”Pijan si, Aleš, pijan! Na      Gospodov      dan si se upijanil!“ se mu je zasmejalo za hrbtom  A
začudil bi se bil ter pobegnil užaljen. Obraz      gospodov      pa je bil obžarjen s čudno belo lučjo, ki ni  A
policistov in še dveh drugih črno opravljenih      gospodov.      Vsi so bili zeló resni, ozrli se niso nikamor  A
samotnih Prešernovih ulicah je stopalo počasi dvoje      gospodov      proti Marijinemu trgu.Tisti, ki je hodil na  A
povesil glavo. ”Koliko jih je med vami -- koliko      gospodov      Valentinov! Mrtvih pred smrtjo, pozabljenih  A
slači!“ Tedaj jima je prišlo naproti dvoje      gospodov.     Tisti, ki je imel črne brke, je pomežiknil Mileni  A
treba napraviti!“ Oponašal je čisto nezavedno      gospodov      cmokasti ”da“; in ko se je zalotil sam, je od  A
Lojze je ugledal družbo za mizo, dvoje mladih      gospodov      in lepo hči krčmarjevo, ki se je ozrla nanj  A
gostilno. Naproti mu je prihitelo dvoje debelih      gospodov.     Oba sta tičala v pretesnih, nekoliko zamazanih  A
pripeta blazina. In vendar je prostora še za dvoje      gospodov;      kje pač?Pod mizo ne, ker mize ni!   A
mu ni več móči ozdraviti. Jermeni različnih      gospodov      so mu rezali iz hrbta mesó in strahovita, stoletna  A
zmožnostih teh dveh, vse častí vrednih volčjevaških      gospodov,      prašal me bo kdó, kaj je povod in kaj predmet  A
se je razgovarjala gruča elegantno oblečenih      gospodov;      eden izmed njih z nanosnikom pod visokim čelom  A
utrujenost v nogah, trkal na vrata različnih      gospodov      ter požiral grenko očitanje, dokler ni prišel  A
goldinarjev, potem je dobil od tistih starih      gospodov,      ki so mu bili naročili Skočirjev spomenik, petsto  A
izgubila mladost ... Prišlo je mimo dvoje starih      gospodov;      vračala sta se v mesto, trudna sta bila in upognjena  A
dopolnil čas in duri se bodo odprle! *      Gospodov      dan je bil; puhtelo je iz razoranih njiv, češnje  A
”Čegav je ta kraj?“ je vprašal tujec. ”     Gospodov!     “ je odgovoril otrok. Ozrl se je tujec, na  A
sprožil besedo iz molka, in Mordaks ugiba, pisar      gospodov      zre zamišljen in vse spremstvo gre molče v septemberski  A
kanonik. »Prva je bridkost.« 1 Prevzvišenih      gospodov      tovarišev pri Sveti Mariji Devici; uradni naslov  A
in je bral imena svobodnjakov in tolminskih      gospodov:      Bonaventura, capitaneus1; de Formentini  A
dajatev 5 upravitelj, izterjevalec prevzvišenih      gospodov      6 grajski vojak 7 čuvaj 8 trgovec 9 usmiljenje  A
pač v imenu tovarišev, ki so mi dali pravico:      gospodov      Matije, Martina, Petra, Jurija, Odalrika, Tomaža  A
sem trd in hudih besedi.« 1 Glejte, duhovnik      Gospodov!      Tedaj se je približal vikarju črno oblečen,  A
(Prav tam, v. 8). »Jevane, ti pa si      Gospodov      zgovorni hlapec in imaš prav kakor On svoje  A
besedo: »Pa saj hlapci nimajo besede v pravdi      gospodov.     Hlapec mora biti zvest.   A
je dejal Menezeis, »žito je last tolminskih      gospodov      de Formentinijev in de Cucagnev.« »A čigava  A
najslajši laščini: »Ponižni sluga sem prečastitih      gospodov      Svete Marije Device v Čedadu.« Glavar je odhajal  A
Formentiniju vplival ugodno na razmerje Tolmincev in      gospodov      članov v kapitlju. Vrhu tega da upajo plemiči  A
prositi: »Daj mi, daj! Samo enkrat naj pijem kelih      Gospodov!     « »Zapravil si ga,« je odvrnil vikar trpko.   A
je pisal, »po božji previdnosti in dobroti      Gospodov      služabnik in postavni župnik svetega Jurija  A
moža niti tega ne ločita, kaj je tolminskih      gospodov      posestna moč in kaj uradniška oblastna pravica  A
v Prvačini in na Gradišču: skopih in varčnih      gospodov,      vestnih uradnikov, podjetnih ljudi s pravdarsko  A
naj gresta za njim. Pred vrati v zborno sobo      gospodov      kanonikov ju je pridržal in sta slišala: »Quid  A
vanjo vedrit Mohor Kacafura, birič tolminskih      gospodov      Coroninijev, ki je užival pri tlačanih glas  A
ubogi cesarski podaniki in smo tudi vsa povelja      gospodov      komisarjev spoštljivo poslušali, kar morejo  A
To vse se je zgodilo contra omne mandatum*      gospodov      komisarjev.« Sodnik je premolknil, kaj neki  A
nikakor ni moči popisati. Kljub jasnim določbam      gospodov      komisarjev na podlagi izvlečka ex urbario,  A
Prestrezite mi prihodnjič še pritožbo čedajskih      gospodov      kanonikov.« »Prečastiti gospodje v Čedadu,«  A
cesarskim potrjenjem od prejšnjih tolminskih      gospodov      Breunerjev.Uradnik je utihnil, zopet sedel in  A
Naj ne mislijo, da bežim. Grem do      gospodov      kanonikov v Čedad, do naddijakona, naj jim cerkev  A
kakšno je bilo razmerje podložnikov do njihovih      gospodov      in do davkarjev, za drugo, da razišče upor sam  A
svojeglavi kot pravdarski nasprotniki svojih      gospodov,      a kot zatoženci, da so se upirali, so bojazljivi  A
kaj povedati, kar bi ti koristilo v mojih in      gospodov      komisarjev očeh?« Andrej je zmajal z glavo in  A
kar tam postavil v pozor. »Oče, jutri, na      Gospodov      dan, bi šel pa rad v hribe...« sem vprašal po  A
zemlje slovenske. Tedaj je pristopil angel      Gospodov,      angel Azrael, in mi ukazal: »Vstani!« Vstajal  A
kar bi se sploh dalo raztegniti! Toda angel      Gospodov      je dvignil žarečo svojo roko, in z vseh štirih  A
zbrali ostanki mojega rojstva. Dejal je angel      Gospodov:      »Vstani in vzemi prejšnjo obleko svojo!« Storil  A
»Molči in čakaj!« ustavi me ostro poslanec      Gospodov.      »Molči in čakaj ter ne preprečaj z vprašanji  A
takrat, ko sem še hodil po črni zemlji. Angel      Gospodov      je dihnil proti črni ruši in dejal: »Govôri  A
Ali neprestano dalje me je drevil poslanec      Gospodov,      da jih niti šteti nisem mogel, dasi sem bil  A
večni planoti. »Opazuj ga!« nadaljeval je angel      Gospodov.     »V življenju je sodil in sodil, bruna v svojem  A
se je. »Odpri in ne sodi!« zavrne ga angel      Gospodov.     »Ne sodi, ker sedaj si sam sojen!«   A
in odpirati dušam, katere so poklicane v raj      Gospodov?     « »Govoril si!...  A
mi porodila obilo cvetočih otrok! Toda angel      Gospodov      ni dopuščal, da bi stopil pred njo; odnesel  A
govoré o njem njega hlapci po Goriškem. Angel      Gospodov      me je spremil pred prestol božji in me obvaroval  A
najvišjem ledenem vrhu pa je sedel poslanec      Gospodov,      okrog njega se je tajalo, in vodovje, rešeno  A
k Azraelu, da bi mi razkril temo, ali angel      Gospodov      ni hotel uslišati vzdihanja mojega. Vrnil sem  A
nebeški. Po vseh teh svetovih pa je prihajal angel      Gospodov      in ob roki je vodil človeka.V dalji je bil velikan  A
stran 132 . / In pred nami je obstal angel      Gospodov      ter izpregovoril: ‚Privedem ti tujca, nadškof  A
trenutku sezala rdeča meča tvojih rámen! Angel      Gospodov      pa je upiral bisernato oko na starega nadškofa  A
pregnal vsako ostrost z njega. Azrael, poslanec      Gospodov,      smejal se je, in njegov nasmeh je šinil kakor  A
potekel čas, v katerem nam je bilo čakati teh      gospodov.     Danes itak ne bode nikogar, saj nimajo kaj vzeti  A
preveč ne zaprli, ker se je lotil cesarskih      gospodov!     Kaj pravite vi, gospod Raznožnik, ker poznate  A
sv. Nikolaja v ozki svoji hišici, ima nekaj      gospodov,      ki prihajajo k njemu na hrano, zahaja redno  A
in cesarjev, škofov in kardinalov! Visokih      gospodov,      pa tudi mladih gospodov!Kamor stopiš, stopiš  A
kardinalov! Visokih gospodov, pa tudi mladih      gospodov!     Kamor stopiš, stopiš na kakega grofa!   A
ga vendar poznal? Ni li bil pravi maziljenec      Gospodov?      Kaj?«   A
vrste hlapci, potrebujemo dobre volje svojih      gospodov      bolj nego vsakdanjega kruha!« »Nekaj razlike  A
Anton Rudolf jo je odkuril skozi gnečo. Nekaj      gospodov      je posredovalo, a le s težavo so Rudolfovo ločili  A
in studom napolnjeval vse kranjsko plemstvo,      gospodov      prelatov ne izvzemši.Slučaj pa je bil tale!  A
Tako so moledovali okrog vsakega prišlih      gospodov      ter prosili za mehko sodbo.Končno je prispel  A
med gospodi in deželani, naj se izključi iz      gospodov      in deželanov, naj se mu odvzame deželansko pismo  A
ostankov je skoro izginila moč mogočnih in ošabnih      gospodov      Turjaških, in izginila je še celo laška govorica  A
nikdo ni hotel izpiti prve jeze razdraženih      gospodov.      Pred kaminom sedeči plemenitaši so vstali  A
kraja, kjer ga je lahko vsak hip dosegla oblast      gospodov      s Turjaka! *   A
letopisec nam je še celo zapisal imena tistih      gospodov,      ki so tedaj načelovali štirim kompanijam deželnega  A
brezuspešno, ker je moral Jurij Ljudevit na povelje      gospodov      ostati doma v mestu. Viteza Sonca je  A
he!« »Čul sem že, da ste uživali zaupanje      gospodov      turjaških, senjor!« »Da, da, sveti oče  A
lahko zastavim svoje življenje, da ni imel nikdo      gospodov      lepšega orožja in ne čednejšega konja, nego  A
kdor se danes približuje gostoljubni strehi      gospodov      s Turjaka!Silno sem nesrečen, da mi Vašemu Veličestv  A
kjer so po stenah viseli temni obrazi ostrih      gospodov      s Turjaka ter se je samo tu in tam kakor svetla  A
sta seve kolikor najbolj mogoče oddaljena od      gospodov      duhovnikov ter z zaničljivimi pogledi zdaj pa  A
Hlapci so pohajkovali med vozovi ter pričakovali      gospodov.      Naposled stopi škof iz poslopja z vso množico  A
vihrala velikanska bela zastava s črnim grbom      gospodov      s Struge.In vsako jutro je priveslal k temu  A
se je jesen. Na Otok je prišlo nekaj znanih      gospodov.     Vzbudilo se je hipoma hrupno življenje.   A
oštirjem. Pri mizi je že sedelo nekaj loških      gospodov.     Bil je tu grajski protipisar, grajski žitničar  A
gospode?« je odgovoril Bergant zaničljivo. »Takih      gospodov      ti na Lebniku, če hočeš, nagrabim na koše.Kali  A
Ali človek naj se spozna pri govorici visokih      gospodov,      ki tako radi šale brijejo iz nas, ubogih kmetov  A
ovce, ki ste se v tihi noči priplazile v vrt      Gospodov      ter ga okužile, da zdaj smrdi kakor gnojnica  A
kakov predikant in zanašal pleve v vinograd      Gospodov?     In ta grajski oskrbnik ni opazil ničesar, nego  A
od mnogih, ki prihajajo dandanes pred oltar      Gospodov,      meneč, da Gospod niti med svojimi angeli nima  A
priporoči in potrpi, da jaz pridem do tvojih      gospodov!     « »In ne greši, tudi v mislih ne!« je še pater  A
vatel učenosti. In sama neumna učenost cesarskih      gospodov      bi nas rada zavirala.« »Pljuskarica  A
kočiji je po kotih molče ždelo troje, četvero      gospodov,      oglašal se je le strežaj, ki se je v posebni  A
prav, udariti bi bilo treba, če ta ne bi bil      gospodov      sorodnik.A kam jo vleče, kaj ji hoče?   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 69 169 269 369 469 569 669 769 869 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA