In vsaka črta se je gibala božjemu angelu na večnem obrazu, in pristen nebeški nasmeh je pregnal vsako ostrost z njega. Azrael, poslanec Gospodov, smejal se je, in njegov nasmeh je šinil kakor gorka južna sapica stari zemlji po otrpli vršini, in v pozni jeseni je zacvetela livada, pognalo sleherno drevo! »Kakšna je želja tvoja, prijatelj in prošt Ambrozij?«