Jesenske sape vejejo z vrhov, konji prhajo topel dih v mračni dan. Spredaj jaše Višnjegorski poleg vojskovodje, čaka, premišljuje, kako in kam bi sprožil besedo iz molka, in Mordaks ugiba, pisar gospodov zre zamišljen in vse spremstvo gre molče v septemberski dan. Tih sedi v sedlu gospod vojnih trum, mučijo ga zlokobne misli.