Vedel je, da bi ga vse zunanje nesreče in nadloge same ne mogle nikdar napraviti takega, kakršen je danes, temveč da je bilo treba tistega strupa, ki se mu je bil polagoma zalezel v dušo ter ga je naposled takó vsega razjedel, da mu ni več móči ozdraviti. Jermeni različnih gospodov so mu rezali iz hrbta mesó in strahovita, stoletna bolečina ga je storila dovzetnega za nauk ponižnosti in samozatajevanja. Takó dovzetnega ga je storila stoletna bolečina za samoponižanje in za klečeplastvo, da ga ni danes naroda, ki bi bil takó do kostí pobožen, hlapčevski in plah, takó Bogú vdano na smrt pripravljen...