nova beseda iz Slovenije
koliko imaš dohodka, koliko stroška?« je vprašal | gospodar. | »Jaz se zanašam na varuha,« je dejal Gašper | A |
let pa boš še pod varuštvom?« je vprašal spet | gospodar. | »Jaz mislim, da dve in pol,« je dejal Gašper | A |
dobička.« »Kdor je dober mizar, ni vselej dober | gospodar, | « je menil oče.»Premisli, Gašper! | A |
letos je draga. Človek bi mislil, da bo pameten | gospodar | takrat kupoval, kadar je poceni, in prodajal | A |
gorje, da bo kmalu boljše, ko postane Gašper | gospodar. | »Meni se zdi, Tone,« je dejal Bric, »da si ti | A |
Težko je ležala žalost na Klančarjevi hiši, in | gospodar | se je vidno staral.Delo ga ni več razvedrilo | A |
Komaj se stegneš, že v dan dregneš. Ampak | gospodar | mora gledati, da ne omaga.« Prišel je Rožman | A |
rekel, kar je hotel. Seveda, tak fant, tak | gospodar! | »Poslušaj, Pepe, da se boš kaj naučil!« je opominjal | A |
nama prihaja ravno naproti,« je dejal Janko. » | Gospodar | Škorec je.Kakor nalašč.« | A |
in eno močno desko, da bova tole vzidala!« | Gospodar | in gospodinja sta prihitela iz hiše.»Kaj pa | A |
in vrtel paličko v roki. »Moj oče ni bil slab | gospodar. | « »Prav dober gospodar,« je dejal Gričar. | A |
Moj oče ni bil slab gospodar.« »Prav dober | gospodar, | « je dejal Gričar. »Vendar ni znal dobro presoditi | A |
je bil že zmetal denarja tej zverini v žrelo | gospodar, | in še vedno ni bila sita.Ivan, prej vesel, zaupljiv | A |
Gostiču je letelo vse skupaj, ko je vstopil Jože. | Gospodar | je držal klobuk v rokah in povpraševal, s čim | A |
samo po ključe do Petanove koče, ker zdaj je on | gospodar, | Jože iz Ljubnega. Vse je ostrmelo. | A |
Vse je ostrmelo. | Gospodar | se je zavedel prvi in dejal klobuk na glavo | A |
In nič se nam ni treba bati, da nas izžene | gospodar | ali da nam zviša najemščino.« Zefa je molče | A |
in za zahvalo slišijo: je hudič; baba | gospodar | pa volk mesar!’Za ženo ni nedelje ne praznika | A |
slabši. Ko je videla družina, kako se držita | gospodar | in gospodinja proti Cili, si je mislila, da | A |
tolik ugled po okolici, da je bil marsikateri | gospodar | voljan pristopiti samo pod pogojem, da bo Gričar | A |
se ne zameri nikomur. Kaj pa hoče pravzaprav | gospodar? | Morda še sam ne ve. | A |
življenje, se ji je zdela neupravičena zahteva. | Gospodar | mora spoznati, da ona ni odvisna od njega, da | A |
obrnil tako v smeh, da se je čutil ugnanega on, | gospodar. | In kdo se je onemu sporazumljivo muzal, kdo | A |
zvonec, ki je treba nanj pritisniti, da pride | gospodar. | ‒ Evo ga!« | A |
da bo kupil on les od Gričarja, ki je pameten | gospodar | in ima lepo hčer.»Micika, da, Micika, dekle | A |
ne tega, ne onega. Ko pa se je odpravljal | gospodar | v spalnico, je ustavil Zefo, ki mu je svetila | A |
Gričarjev zet, tujec Micikin mož, tujec posestnik, | gospodar | v Šmihelu!Da, takšen bo razvoj. | A |
Andrej hitro našel tjakaj pot. Tako sta čakala | gospodar | in gospodinja pametnega povoda in se nekako | A |
Čemu pa jih imava? | Gospodar | in gospodinja se ne smeta mešati v malenkosti | A |
Jaz potrebujem gospodinje. Jaz | gospodar, | ona gospodinja; drugače ne gre naša kupčija | A |
narekuje meščanska pamet. Samostanski vrhovni | gospodar | je milostljivi grof sam: kako on ravna, to se | A |
Nesi ga stran in zadavi ga!« je dejal njegov | gospodar | hlapcu Jerneju, ki je, zaklet sovražnik vsake | A |
takim podložnikom bi bil pasji bič predober | gospodar. | « Zmagovalno se je oziral Lenart okrog sebe in | A |
zvestobo in vi ste prisegli, da mi boste pravičen | gospodar, | vi ste raztrgali vez med nama in raztrgana bodi | A |
svojega gospoda. »O joj, nesrečni, blagi moj | gospodar! | « je vzkliknil in spodbodel konja in planil na | A |
gozdarjevo hišo spet sprijaznilo, in kmalu, ko je | gospodar | odšel od doma, je bil Tonček spet vesel in ni | A |
in gluh in molči kakor skala. Le jaz sem tvoj | gospodar, | nihče drug, ne v tej hiši ne zunaj.Le meni poveš | A |
pravi drugi, ki se mu je videlo, kakor bi bil | gospodar, | Jernač pa le njegov nosač. »Sem nas vendar ne | A |
pet pa Ocvirkovih.« . / . / stran 40 . / | Gospodar | plača Jernača, potem vzame iz torbe klobase | A |
Kako bom govoril!« | Gospodar | mu da piti in jesti. »Kočmur, ali vi pa zmerom | A |
zmerom cesarskega puhate?« se obrne tihotapski | gospodar | proti gozdarju, ki si ga je natlačil pipico | A |
skušal.« »V tem ima pa spet prav,« pritrdi | gospodar. | »Naj imam prav ali ne, nikoli ga še nisem pokusil | A |
nedolžnega se ne delaj,« ga zavrne tihotapski | gospodar. | »Saj ne tajim. | A |
Kako si kuščarje speljal na led?« ga povpraša | gospodar. | »Z Jernačem sva spala na Petričevih svislih | A |
konec.« »Na, tu imaš za svoj strah,« pravi | gospodar | in mu stisne nekaj v roke. »Jaz imam tudi še | A |
»Res je, tu imaš svoj zaslužek,« odgovori | gospodar | in mu odšteje nekaj tolarjev. »Ali bi ne hotel | A |
možje so jih jeli deliti po hišah. Skoro vsak | gospodar | je prišel sem ter je vzel dva ali tri može, | A |
oči in dolgo ni mogel prav verjeti, da stoji | gospodar | pred njim.Predno je še žena vstala, šla sta | A |
je še prej zunaj mesta pokazal krčmo, katere | gospodar | je bil beneški Slovenec. Čerin je bil od dolgega | A |
ni obedoval tako gosposko, kar ga je njegov | gospodar | odnesel z doma. V tem pa prileti rumena osa | A |
pred neko krčmo. Ko čez nekaj časa pride vozu | gospodar | iz hiše, sede na voz in požene, odpelje tudi | A |
toliko otrok po ognju pride v nesrečo. Tu si | gospodar | počije po trudapolnem delu, tu nekoliko popestuje | A |
in šele na svetih Treh kraljev dan ga načne | gospodar | odrezavši vsakemu v družini svoj kos, ne pozabivši | A |
stopa pastir s svetilko v roki, za njim gre | gospodar, | meče kadilo na žerjavico in glasno moli, za | A |
imena nam ni. V tem trgu je pred leti živel | gospodar, | ki je s krčmo in majhno kupčijo pošteno redil | A |
Ponudi jih gospodu!« »Rak! Rak!« ponavlja | gospodar | počasi in si tere razorano čelo.»Kako neki se | A |
naravnost neznosni. Prej je bil skoraj neomejen | gospodar | domačije, sedaj pa se je moral v vsaki stvari | A |
kočarji, marveč neki madžarski žid, ki je bil | gospodar | velikanskih gozdov, oni pa so dobivali za krvave | A |
da je nebeški angel postal zemeljski grof in | gospodar | širne ter rodovitne pokrajine ob Belih vodah | A |
zagotovo nobena ne bo dala! Ker v sanjah je le Bog | gospodar, | on pa že ve, kako je prav! Toda njegov široki | A |
molžo, temveč bom terjal, da si zmeraj in povsod | gospodar | svojega kurčka.Drugače pač tvoja glava ne bo | A |
stepali žimnice in premeščali pohištvo, pa | gospodar | ni bil še niti malo zadovoljen, temveč je za | A |
segalo po hiši, a mu je ustavil razkroj novi | gospodar. | Stavbo so mu obnovili za potrebe starih let, | A |
zemlje, zraka so se nakrčile: Uran, prvi | gospodar | sveta in kralj bogov, oče titanov in ciklopov | A |
pojdeš od naše hiše, verjemi da ne! Saj sem jaz | gospodar, | veš!« Krpan odgovori: | A |
bili trije možje nakrižne dobe. Starec, hramu | gospodar, | pokliče najino ženico: »Tara, ne pojdeš pit | A |
Reberníka, ki se nikoli ne pravda, redi vsak | gospodar | po štiri debele tožbe, hvalo Bogu - tudi po | A |
najboljša in najširša kultura. Zdaj je inženir | gospodar, | vse treba tako urediti, kakor on hoče. Proti | A |
svoji prvovrstni krasotici poljubila usteca, | gospodar | je pohvalil svoje stanovanje ter povedal, da | A |
se jih je bil pri Hrenovih. Ko se je povrnil | gospodar | in precej za njim njegova soproga brez Miške | A |
tratini ter prinesel še manšete, na kar ga je | gospodar | zopet potrepal.Vzel je manšete, jih ožel in | A |
nam ne branijo,« je rekel starec. »Kriv sem, | gospodar | ti naš, a govorim ravno.« »Lepa hvala za jagode | A |
ker bedni katolik nima lastne zemlje. Njegov | gospodar | je poštenjak, posodil mu je deset ok koruze | A |
saj govoriš z njim. Gospodin Franjo je sedaj | gospodar | na Konj-planini. On je želir.« | A |
bil vzel, da niso zabranili drvarji. »Glej, | gospodar | ti naš dobri,« je rekel naposled Ante z umiljenim | A |
gladnih otrok imam sedmero. Ukaži ti, ki si | gospodar | na Konj-planini, da smem jemati drobnjav, ki | A |
Pristopivši je Ante položil roko na srce. »Ej, | gospodar | ti naš, dobra sreča te je privedla v naše kraje | A |
katerim je nameraval postati blagonaklonjen | gospodar | in zaščitnik. Neko otroško veselje ga je navdajalo | A |
pravkar mimo mene in ni me odgnal. Ti si sedaj | gospodar | naš.Oj, da sem to dočakal!« | A |
hrvatskem jeziku: »Po čem prodaš drva?« »Tebi, | gospodar | ti naš, jih dam za osem grošev.Veli, kam naj | A |
Tedaj je stavil Mitar Karavajić, Mušićev | gospodar, | dolg Srb s častitljivimi, visečimi brki, vzajemno | A |
pogledal po družbi; kakor bi razumel, kaj govori | gospodar | o njem.Potem je legel in položil glavo na prednji | A |
prijateljček,« ‒ in pes se je pomiril. Njegov | gospodar | pa je nadaljeval: »Niti videl ni delavcev, pa | A |
gost; sicer je pa sedaj gospod gozdar edini | gospodar | pod Konj-planino in na njej.Vljudno je segel | A |
prijatelja. »Kdaj pa se vrši dvoboj?« je vprašal | gospodar. | »Jutri zjutraj se popelje inženir v Tuzlo in | A |
Hrenove je dobil na vrtu. | Gospodar | je sedel na jablani in jo tresel, gospodinja | A |
sledec z očmi za knjižico, ki jo je pobral | gospodar, | da ne bi prišla soprogi v roko.»Pa niso Gregorčičeve | A |
je s hvalospevom: »Daj ti Bog milost svojo, | gospodar | ti naš, gospodine Franjo! Blagoslavljaj te do | A |
bile slepe za ves ostali svet. On je neomejeni | gospodar | njenih misli; kakor globoko zabirajoči plug | A |
uglajeni poti, koder se šetajo gospoda in njegov | gospodar | stotnik Hvalibogovski, se je silno zgrozil in | A |
vojaka za ramo, rekoč: »Oj brate mi po Bogu, | gospodar | ti naš, ne tolci, kakor se bije s tolkačem po | A |
zadihajoč se in s tresočim glasom. »Pomozi mi, | gospodar | ti moj milostivi!Ako koga poznaš, pomozi! | A |
streho in ni mi trebalo beračiti kruha. Trden | gospodar | bi bil danes, da niso prišli Sarajlije.« Pero | A |
v siru bomo živeli zdaj, ko si se povrnil, | gospodar | ti naš!« je momljal starec. »Ti si dober kakor | A |
nemara pohujšali njegov krepki narod. O previdni | gospodar | daljnega vztoka, čuj mojo samoljubno prošnjo | A |
v njegov visoki obraz in smelo je govoril: » | Gospodar, | ne išči vraga, da ga ne najdeš. Laziš za Danico | A |
Za takšnega dobrega človeka, kakršen si ti, | gospodar | ti naš dobrotljivi, grem brezplačno do debelega | A |
roko. »Kako se imenuješ, devojka?« je vprašal | gospodar | s pipo v ustih.»To treba vedeti.« | A |
nerodnost pa se je izvalila na dan, ko jo je | gospodar | podražil z vprašanjem: »In ko bi zagledala taka | A |
ki ga potrebuje. . / . / stran 679 . / Njen | gospodar | se mi je danes pokazal strašljivega in jo bo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |