gospodar (601-700)

mati, ko me je rodila; ti, ki praviš, da si moj	gospodar	in ki me goniš v ječo, ti nisi moj pravični	A
in ki me goniš v ječo, ti nisi moj pravični	gospodar,	ne pred Bogom in ne pred ljudmí; nisem te volil	A
svoboden hočem biti, jaz sam hočem biti svoj	gospodar!	-Komaj si se vzdignil, komaj si tako govoril	A
glasnega življenja, takrat namreč, kadar se	gospodar	naveliča brezposelnega jetičnjaka ter ga z ženo	A
zmerom in kakor je bilo v redu. V veži pa je stal	gospodar,	rdeč, debel, smehljajoč in si je s pazljivimočesom	A
Udarite!“ Ob tej poslednji noti se je	gospodar	vselej okrenil in hišnik je zaloputnil težka	A
Premisli: jaz nisem plačal - dobro!	Gospodar	me požene na cesto - dobro!Do tukaj je vse,	A
Gospod Mozolec je stopil v kavarno, kakor stopi	gospodar	v hišo, sodnik v dvorano, učitelj v šolo, župnik	A
vse je strmelo in je izpraševalo: ”Kje si,	gospodar,	kam si šel?“ Kakor kane črna kaplja na belo	A
razgledavalo jutranje sonce, neba in zemlje svetlooki	gospodar.	Utrgal sem potočnico in sem ji rekel: ”Kaj	A
grobim platnom, je bila suženj in hlapec in	gospodar.	Oče, napol sodniški služabnik, napol birič, pevec	A
zaloti človek nenadoma v starih poslopjih; še	gospodar	vé komaj zanjo in nihče ne more povedati, čemu	A
Marta v službi, ko jo je poklical Malinovec,	gospodar,	iz dvorišča v vežo. Njegov obraz je bil svetal	A
ustnice so trepetale. ”Čemu me je pošiljal	gospodar?	“ je rekla Marta.”Če je on tukaj, ni treba, da	A
je bila opremljena razkošno, skoro bahato.	Gospodar	je bil bogat, toda umetnik ni bil, pač pa očitno	A
vsaj ustnice omočil ... Drugače ti ukažem, tvoj	gospodar,	da sediš tukaj do noči, do polnoči, do jutra	A
kodrov. ”Povej Kočarju, da naj pride!“ je rekel	gospodar	... Lep večer je bil, poslednji pozdrav poletja	A
užaljen, ali bi bil ljubezniv; ker ni vedel, če je	gospodar,	ali če je hlapec.Ni vedel tega, ker je čutil	A
...	Gospodar	si bil moj, zdaj bi bil rad moj hlapec; otrok	A
kmetiško dekle v nedeljski obleki stoji hiša tam ...	Gospodar,	advokat Sluka, je stopil na prag, ozrl se je	A
delal Jakob s slepimi očmi, roka si je bila sama	gospodar	in vodnik.Danilo se je, ko je sedel truden ter	A
”Ali pošljem po zdravnika?“ ga je vprašal	gospodar	in gledal skrbljivo na usehla lica in na črno	A
napotil v šolo. . / . / stran 148 . / Njegov	gospodar	je bil tudi njegov učitelj.Milan ga je videl	A
ljudjé imenujejo čas in ki je njih neprijazni	gospodar;	med temi štirimi stenami, od poljubov in vzdíhov	A
vrhu grebena, visoko nad vso pokrajino, njen	gospodar	in njeno znamenje.Ograjeno je bilo z nizkim	A
fantje so šli v nedeljo mimo kakor mimo cerkve.	Gospodar	je bil bogat in je točil vino popotnikom, ki	A
mi še povej: ali je krčmar tvoj oče ali tvoj	gospodar?	“ ”Ne oče, ne gospodar.	A
krčmar tvoj oče ali tvoj gospodar?“ ”Ne oče, ne	gospodar.	Rejenka sem v hiši, v sorodu smo si.	A
je bil njegov obraz. Sredi izbe se je zibal	gospodar	na pijanih nogah, bil s pestjó ob mizo in je	A
starcem?“ je rekel župnik, ki je bil Blatnega dola	gospodar	in suženj ...Bal se je Kačur stopiti iz ječe,	A
ljubica! Gospodaril boš telesom, močan in teman	gospodar	...Tebi, Luka, ni treba zemlje, večji je tvoj	A
je bilo vse, gostobesedno in zlagano, kakor	gospodar	sam. ”Kateri angel ti je bil pokazal k meni	A
”Ne.“ ”Torej grobo: jaz vem, da je moj	gospodar	kanalja, ampak če bi ne bil kanalja, bi mi ne	A
košatimi orehi so bile postavljene mize in klopi;	gospodar	je stal na pragu in se je oziral proti nebu	A
jata vrabcev zasedla drevo tam kje za hišo.	Gospodar	je stopil v vežo, jaz sem gledal na pot, ki	A
dasi je sorta zelo različna. Slivar, prijazni	gospodar,	me je pozdravil s širokim nasmehom na ustnicah	A
očeh tisti zlobni, zaničljivo‐hladni izraz.	Gospodar	prestane v govoru, zmede se, pogleda na uro	A
znova zazvenelo glasno, srečno govorjenje ...	Gospodar	ni vedel, kaj bi počel. ”In glejte, gospod	A
od znotraj tenko, glušeče otroško kričanje.	Gospodar	je pogledal v stran ter izpregovoril polglasno	A
visoka gosposka okna naokoli in časih je stopil	gospodar	na rdeče pobarvani balkon in je kadil iz dolge	A
izbi, tri mesece že kašljam zastonj! Pa si je	gospodar	izmislil: delaj zame in za mojo družino, da	A
bilo strah tišine. Dopoldne me je ustavil	gospodar	na stopnicah; ves zaripel je bil v obraz in	A
kamen. Siv starec, pa že stoleten, je bil njen	gospodar.	Siv in pust je bil; kakor zlovešča senca, tih	A
Jeseni pa se je zgodilo, da se je stoletni	gospodar	napotil k pogrebu svoje matere, ki je stoinpetdesetletna	A
sprednjo sobo. Tam so ležali na dveh posteljah	gospodar	- fabriški delavec - njegova žena in troje otrok	A
pritiskam jih k sebi. Pobegnil sem, da bi bil sam	gospodar:	svoja prst, svoj cvet in svoj sad; list, ki	A
izpreletela čudna misel: tiho po prstih je šel	gospodar	teh črnih krasot, zaklenil je duri za seboj	A
sem vas klical ... okno ni odprto! ... Le dalje,	gospodar!	“ Šobar je stal sredi izbe in je pogledal	A
Kakó bi uravnal svoje življenje, da bi bil	gospodar	in hlapec obenem?Kakó bi ukrenil, da bi družbi	A
in kmalu bi bila rdeča njegova lica. Zakaj mu	gospodar	ne bi odprl duri?Mnogo je svežega zraka tam	A
... Honza je bolan ... Naj pride na vrt! poreče	gospodar.	Vsak dan naj pride, ves dan naj ostane tam ...	A
v lica mu je bilo mraz. Duri so se odprle,	gospodar	sam je stal pred njim.Ogrnjen je bil v dopetno	A
k meni, pan Pavliček!“ Stopila sta v izbo,	gospodar	je sédel v naslanjač, Pavliček je stal ob durih	A
je hotel, toda smehljaj je bil joku podoben.	Gospodar,	ki si je prižgal dolgo turško pipo, je vzdignil	A
moj Janjek, moj mali Honza ... tako in tako ...“	Gospodar	je molčal. ”Sinoči je rekel moj Honza: Tatinek	A
več kakor eno krono!“ . / . / stran 202 . /	Gospodar	je odprl usta, ko je Pavliček še govoril; nato	A
tako tiho, da mu je na ustnicah ostala beseda.	Gospodar	je odprl duri nastežaj. ”Stran!	A
kmalu je bila ta nadležna muha moj samovoljni	gospodar,	priklenila je na svoje tenke noge in na svoje	A
v strop in je bil bogat. Na večer je prišel	gospodar,	prišli so v krčmo kmetje.Gospodar je izpraznil	A
prišel gospodar, prišli so v krčmo kmetje.	Gospodar	je izpraznil kozarec, nato je naslonil komolce	A
in je sanjal velike sanje; za mizo sta sedela	gospodar	in star hlapec, ki je zdihoval in pokašljeval	A
težak in okoren, kakor stari hlapec in kakor	gospodar.	In ničesar ni videl več; zastrte so bile njegove	A
zvečer, spal bi, sanjal do smrti. Tam sedi	gospodar:	truden, tih, zlovoljen; tam hlapec: čemeren	A
šel mimo okna in je pogledal v izbo. »Zbogom,	gospodar,	zbogom, botra!Naročita mi pozdrav za kralja	A
Prihodnji dan se je napotil na grad po opravilih.	Gospodar	ga je sprejel prijazno; ko sta sedela po opravljenem	A
obsojenega naroda... Drevo je suho in preperelo;	gospodar	je ukazal, naj se poseka.Na koncu vej, na vršičku	A
krasni poti... Drevo naj se poseka, kakor je ukazal	gospodar...	Nikolaj je vstal ter stisnil čelo v dlani	A
otrok moj, kakor si! Da si prišel kakor kralj in	gospodar,	ne bi te pozdravila tako vesela!Bog mi je dodelil	A
/ . / stran 279 . / okraju mnogokdaj zgodi.	Gospodar	ga je terjal ter je navsezadnje zažugal, da	A
Tako naj reče: Ti naš dobri	gospodar,	sprejmi te cvetice v dar! Ali ni	A
Jelenka, in dobro si zapomni! Ti naš dobri	gospodar,	sprejmi te cvetice v dar!...	A
zato ker je preveč trpel. ”Ti naš dobri	gospodar,	sprejmi te cvetice v dar!“ Mati	A
majhno, kakor kanarček. Za mizo je široko sedel	gospodar,	v silna lica rdeč in zaripljen; zjutraj je pil	A
s tenkim, pojočim glasom: ”Ti naš dobri	gospodar,	sprejmi to cvetice v dar!“ ”Kaj?	A
sprejmi to cvetice v dar!“ ”Kaj?“ je rekel	gospodar	in je gledal z zalitimi očmi na ponižne bele	A
stopila na cesto. Na pragu nama je prišel naproti	gospodar.	Njegov obriti, sivi obraz se je nabral v tisoč	A
dal nocoj še za par litrov!“ Jernej Demšar,	gospodar,	je prisedel k nama, se zibal na svojem stolu	A
”Ni tako!“ se je razsrdil Luka. ”Ali bi ti,	gospodar,	natočil človeku, ki je, recimo, ubil svojo mater	A
se je čulo kričanje gostilničarjevih otrok.	Gospodar	sam je prisedel časih k mizi in delil na vse	A
steni dve suhi kravi. Na desni pa stanuje hišni	gospodar	Čednik v velikanski sobi, razen široke bele	A
kaplja rdeče krvi, oči so gorele... Kaj nisem jaz	gospodar	tej lepoti, ki ji ni kraja?Bog jo je bil ustvaril	A
vsakdanje sebične sreče! To si ti, ki sem jaz	gospodar	in suženj tvoj, ki sem ti dolžan življenje,	A
zemljo in odslej je življenje moje; jaz sem	gospodar!	“ Zjasnilo se je nenadno.	A
mestih žima. Na drugi strani mostovža je stanoval	gospodar;	on, sluga na magistratu, je bil slep na eno	A
svileno ruto do petá in na glavi čipkast robec.	Gospodar	je umrl menda jako zgodaj; dacar ga ni poznal	A
obsodi za zdaj in za zmirom, če se mu ljubi?	Gospodar	imá tvoje teló, duhovnik imá tvojo dušo!Kaj	A
znate drugega, kakor piti in kleti ... Če ti tišči	gospodar	koleno na prsi, pa kolneš; in ko te spusti,	A
visi na sivi steni, pred njo gori večna luč.	Gospodar	odklene kamrico, stopi vanjo s trudnimi koraki	A
poleg njega je stal kozjebradi, krivogledi	gospodar	ter se je prerekal z debelo žensko, ki je zelo	A
Lepo so sprejeli in pozdravili Petra. Njegov	gospodar,	varuh in sorodnik je bil hišni oskrbnik in je	A
sezuj in sleci suknjo, ti romarski Peter!“	Gospodar	je šel in je prislonil duri; Peter pa je stal	A
Peter!“ Gospodinja je nosila kosilo na mizo,	gospodar	je sedel čemeren, pest ob čelu, v obraz rdeč	A
Pavel je bil tam, in bila je gospodinja, in	gospodar	je bil, vse glasove je poznal in vsi so bili	A
Prišel je o mraku domov in je postal na pragu.	Gospodar	mu je prišel naproti. ”Ali veš, kdo je bil	A
glavo ob posteljo ali ob steno. Kadar je sunil	gospodar	premočno z nogo, se je prevrnil, a precej se	A
In vendar sem se udaril!“ je pomislil Peter,	gospodar	pa je nehal.Tedaj je prišla v sobo še gospodinja	A
proti mizi, ali čutil je, kako se je ozrl nanj	gospodar	z dolgim in srepim pogledom. Na trgu so že	A
čutil ne v srcu in ne na telesu. Prišel je bil	gospodar	in ga je vzdignil iz postelje ter ga je zalučil	A
odpovedale, niso več vzdignile kladiva. In	gospodar	mu je rekel: ”Zvesto si mi služil, oj Šimen	A
Bogom, kamor ti srce veleva!“ Tako je rekel	gospodar.	Zakaj postava delavcem je taka: drugim boš točil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani