nova beseda iz Slovenije
prijatelja sta postala. Kamor koli se je ganil | gospodar, | povsod mu je repljal za petami kužek.Če je Hudournik | A |
Lisko je prilomastil takoj k njemu. Vselej ga je | gospodar | pohvalil, in če je le imel kak grižljaj v žepu | A |
ni dovršil,« se je namesto kuža opravičeval | gospodar | in sprejel teto Ančko kar se da ljubeznivo. | A |
vse po mili volji, gospodična! Sedaj ste vi | gospodar, | kar ukazujte!« Teta je prinesla iz koče razvezan | A |
začela razkladati po mizi toliko reči, da je | gospodar | Murke vzkliknil: »Gospodična Ančka, ali bo semenj | A |
treba?« se je pletlo po Liskovi glavi. »Saj | gospodar | skoraj nima več časa zame.Vedno ta tintin! | A |
Pa ni zaspal. Ko je bil prepričan, da | gospodar | spi, se je tiho splazil do skale. Martinček | A |
/\ .. stran 68 . \/ daleč v gozd, da ga je | gospodar | moral klicati.Kar je res, je res. | A |
drvnico, se zakopal na svoje ležišče, ki mu ga je | gospodar | naredil iz praproti, in obtičal. Tri dni je | A |
dolgočasil. Natančno je vedel, da tedaj, ko začne | gospodar | drgniti in razbijati pred drvnico, ne pojde | A |
čisto po drugi poti in ne mimo Murke. Toda | gospodar | zvestega čuvaja zaradi tega ni ošteval.»Pred | A |
»Zakaj se mi godi?« »Zato, ker ste sami | gospodar | in gospodinja.« »Tebi se bolje, ko imaš pridno | A |
Hudournik pa ploskal. Ker Lisko ni nehal, ga je | gospodar | zapodil: »Ali si res tak divjak, da moraš napadati | A |
stala Murka, je zaslišal Hudournikovo žvižgo. | Gospodar | ga je klical. Toda Lisko ni stekel kakor druge | A |
Celo uro te že kličem in te od nikoder ni.« | Gospodar | mu je jezno stopil naproti z dvignjeno šibo | A |
Lisko je naslanjal glavo Hudourniku na koleno. | Gospodar | ga je miloval in božal, oba sta pa bila hudo | A |
Zboljšalo se je,« sta se veselila oba, kužek in | gospodar. | Vendar pa je bilo oko še podpluto s krvjo. | A |
se ni več ganil od njega. Kamor koli je šel | gospodar, | mu je bil trdo za petami.Vsako povelje je izpolnil | A |
vsem delu spremljal in natanko čutil, da se | gospodar | nekam odpravlja. Zvečer mu je Hudournik razodel | A |
zacvilil, ker ni mogel čez skalo in mu je moral | gospodar | pomagati. Hudournik se je bistro oziral korak | A |
Dobro je vedel, da nekam pojdeta, če je prijel | gospodar | za palico.Seveda o Ljubljani se mu še sanjalo | A |
nikomur v nadlego in napotje. V Ljubljani je | gospodar | v gneči ljudi, ki so vreli proti izhodu, vendarle | A |
Lisko menda po obljubljeni safaladi, ki jo je | gospodar | použil brez njega.Ko je ponoči priropotal na | A |
je bila vaška postava: kolikor repov je imel | gospodar | v planini, toliko dni je moral skrbeti za tretjinka | A |
potapljale pod gladino. Racman je pa kot pazljiv | gospodar | plaval krog njih in ni zle pa segel po koščku | A |
Starejša sta skušala steči za njim. Toda | gospodar | ‒ ta je bil, ki ju je tiho začopatil ‒ ni nehal | A |
privoščile druge ženske, ki jih je priklical jok. | Gospodar | je izpustil rdeča ušesa, a ju držal za ramena | A |
Konjička je bolelo. Kadar koli se je | gospodar | približal konju, da ga okomata, je uboga krotka | A |
nameril proti fantalinu. Na srečo se prikaže | gospodar | pašnika, ki je prišel pogledat k živini.V hipu | A |
divje gledal, še zatulil, a se takoj umiril. | Gospodar | mu je dal perišče soli, jaz sem se pa hitro | A |
sem se pa hitro skotalil z bika. Potem me je | gospodar | poučil: »Nikoli več kaj takega!Bik naj bi bil | A |
Skrita potuha mu je bila slovenska dekla Nana. | Gospodar | ji je strogo prepovedal, da se ne sme nič po | A |
paše domov ‒ brez ovac. . / . / stran 74 . / | Gospodar | si je mislil: fant je lačen; zato je prijokal | A |
Joka in joka. | Gospodar | ga sili: Jok, no, Milch essen (jej mleko)!‒ | A |
‒ | Gospodar | mu odreže debelo rezino kruha od hleba in mu | A |
tropa eno jagnje medved in odšel na prod z njim. | Gospodar | je segel po stari puški in naglo odšel v gmajno | A |
Vse je Nana skrbno pripravila. | Gospodar | ji je izplačal zaslužek in za slovo hudo obžaloval | A |
peš hitro doma.« ‒ Potem se je ozrla, če je | gospodar | ne posluša, in dodala prošnjo: »Jakec hoče po | A |
Stric je prav sodil. Nemški | gospodar | se je odločno uprl: »Ne in ne!« Nana je slutila | A |
glavica je že skovala načrt. Stric, nemški | gospodar | in njegova žena so sklenili kupčijo za platno | A |
kimpež trsak. »Naloži si, kar hočeš,« mu je | gospodar | dovolil.Luka je začel pobirati natesani drobiž | A |
mimo njih, so se mu vsi visoko odkrili. Tudi | gospodar. | »Če bi v moji mladosti prišel mimo tak gosposki | A |
Kokoljeva kmetija je bila kar lepa. Žal, da je | gospodar | Kokolj prezgodaj umrl.Zapustil je edinega sina | A |
letih, a krepka in pridna, pa tudi sposobna. | Gospodar, | profesor, je ni mogel prehvaliti, ko se je po | A |
Poznega popoldneva, ko se je že začelo mračiti, je | gospodar | Lukanc poslal pastirja s polja domov po sekiro | A |
polegla, ko ni bil s to nesrečo prizadet samo en | gospodar. | »Naj gre kdo po voz, da mrhovino potegnemo na | A |
dvajset novčičev. Tako sem postal popoln kmečki | gospodar, | lastnik vseh potrebnih živali od konjička, krave | A |
gorami je stala vas. V tej vasi je najtrdnejši | gospodar | imel tri sinove. Ker mu jih je žena povila tri | A |
in zagospodaril je Pankrac. Kar prepriden | gospodar | je bil.Prvi je vstajal, zadnji legal. | A |
gozdu, če nisi na prazni planji! Vetru nisi | gospodar. | Ko bi me ne bilo, bi se bil vnel ves rob in še | A |
in vse po pravici ter ga poprosil za voz. | Gospodar | se niti za hip ni obotavljal. »Jaz ti poplačam | A |
. / . / stran 40 . / »Kogaa?« je zategnil | gospodar | in ga srepo pogledal. »Ob taki nesreči svojega | A |
reveža, jaz takoj naprežem in ga bom sam vozil.« | Gospodar | je pripravil sani, vrgel nanje dva velika otepa | A |
napekla za praznike. Ko so se okrepčali, je | gospodar | zagrnil Vorha s toplo plahto, Ila je prisedel | A |
zagrnil Vorha s toplo plahto, Ila je prisedel, | gospodar | je naredil z bičevnikom križ pred spočito kobilo | A |
domačijo sin dedovega imena Jurij, že tretji | gospodar, | se je zglasil pri Tevževi bajti in mu trdo zapovedal | A |
zemlje tik pred vrati naše koče res naša last. | Gospodar | Jurij jo je surovo zapodil in ji oponesel, češ | A |
Lenice živo užaljeni, je jasno. Ko ga je mladi | gospodar | Fronc rahlo vprašal, češ, saj bomo še vnaprej | A |
tam posekal v svojem nekaj dreves, je mladi | gospodar | takoj cikal nanj, češ ta je podrl tudi ti moji | A |
stran 6 . / »A-ha-ha, moj zvončar, to ti je | gospodar! | Tako mi je spravil trop v zavetje, da bi ga jaz | A |
boš za ovčarja zredil?« »Dober ovčar, dober | gospodar, | « ji je popravljal jezo oče. Ponoči se je Nejček | A |
tiho je hvalil Boga, da mu je dal sina, ki bo | gospodar, | kakor ga je za tako zemljo treba.Res je bil | A |
hip k Marjanici in vsem povedal: Sedaj sem pa | gospodar. | Ko sta privozila do vasi, sta opazila, da krog | A |
velel v srenjo, da si izberejo ovčarja. Nejc, | gospodar, | je seveda tudi prišel.Ko so rešetali in rešetali | A |
Župan sam je vprašal: »Ali se ti meša? | Gospodar | si!«Nejc pa ni odlegel. | A |
poskusil za materjo mukati. . / . / stran 32 . / | Gospodar | ga je bil vesel in je hitro sklenil: »Ne sme | A |
nezadolženega pol grunta, zavidal ga to uro marsikateri | gospodar, | ki je odhajal, in mnoga žena z majhnimi otroki | A |
njo in jo pogovarjala: »Ne jezikaj mu. Saj je | gospodar. | In danes tako jezno gleda. | A |
Maticu na kozla in prosil za vajeti. »Ko bom | gospodar, | bom tudi jaz imel konje,« je začel fantek in | A |
ozrla in se namuznila: »Čič ne da nič!« »E, če | gospodar | vabi, naj posel uboga.Pomalicaj!« | A |
Le nad kobilico, ki se je vtikala v tla, je | gospodar | včasih zavpil. Ali ob molku je France imel tele | A |
nisem še oče,« je popravil France. »Pa morda | gospodar? | « »Tisto pa že.« | A |
»Tisto pa že.« »Torej, | gospodar, | ali bi prodali nekaj krompirja, jabolk ali masla | A |
vodil vojake k sosedu. Tam je bila doma žena, | gospodar | je bil v ruskem ujetništvu. »Franca, pokaži | A |
»Za domovino ni nič škoda. Kje je | gospodar? | « »Tamle pri grabljicah.« | A |
Golob ga je pogledal izpod čela. Odkar je bil | gospodar, | mu še nikoli ni nihče rekel: moraš.In če mu | A |
dekla v veži: »Kdo je?« »Dekla,« jo je spoznal | gospodar. | »Torej iz izbe je morala, iz postelje, ko domači | A |
»Psi! Čemu ima | gospodar | pse, kadar spi?Da ga čuvajo! | A |
si ukrotil velikega sovražnika, ti daje tvoj | gospodar | in * Sveta Modrost. Ta cerkev stoji še danes | A |
živo pisanih barvah oblačilo služabnikov. Vsak | gospodar | jih je danes pražnje oblekel; tudi ti so morali | A |
dobrikajoče se cviljenje je naznanjalo, da se je vrnil | gospodar. | Prinesli so Epafrodita s Teodozijevega trga, | A |
odeta v dolgo haljo. »Epafrodit, prejasni | gospodar, | Radovan te pozdravlja!« Trgovcu se je razvedrilo | A |
neba na severu, kane na jugu. To je pevec, | gospodar. | « »Zakaj nisi prišel snoči? | A |
pred teboj stoji!« se mu je mrko predstavil | gospodar. | »Vzvišenost načelnika palatinske vojske, magister | A |
in ponižan kakor zadnji suženj, ko ga pretepe | gospodar | z bičem. Ko je prišel iz palače, so že gorele | A |
je zacepetal in grizel jekleno brzdo. Njegov | gospodar | ga je krčevito stisnil.Žal mu je bilo vsakega | A |
»Odloči sama! Ti vabiš, torej si | gospodar! | « Tako je sodila Minka, kateri bi bil | A |
Smrekarjeva žaga je sakála brezbrižno staro pesem, | gospodar | je v rano jutro hodil krog skladovnic in prešteval | A |
Kaj bi s pastirji! Ti, fant, boš dober | gospodar! | Le tega se drži!« | A |
Drugo jutro še pred svitom me je poklical | gospodar. | Gospodinja, odurna in hudobna ženska, mi je nalila | A |
bilo meni skoraj neumljivo zadiranje. Edino | gospodar | mi je prizanašal in me večkrat poslal na daljni | A |
Pa kaj se zgodi? | Gospodar | je imel mladega žrebca.Vam povem, žival, kakor | A |
in odšla za gospodarja po večerjo. Šimen, | gospodar, | je vstopil, snel klobuk in zamahnil z njim nad | A |
»Odgovori, če te vpraša oče,« se je okrenil | gospodar | od mize k sinu. »Rad jo imam,« je okorno | A |
Ko sta bila že na vežnem pragu, jima je sitni | gospodar | zagodrnjal v hrbet: »Kako štorkljata, hribovca | A |
naši domačiji sem pri petdesetih jaz postala | gospodar. | Jaz, gospodar! | A |
pri petdesetih jaz postala gospodar. Jaz, | gospodar! | Nemogoče. | A |
Kaj poreče? Že se je pokazal med vrati | gospodar, | bulil v stajo in z osornim, nekoliko hripavim | A |
neizprosnemu čuvarju svojega doma. »Kje pa je | gospodar, | fantič?« je vprašal trgovec z narejeno sladkim | A |
Ali pa je nemara šele legel? No, prav priden | gospodar, | moram že reči!Predramimo ga v božjem imenu! | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |