nova beseda iz Slovenije
daljavi zateguje pes, ponoči mu je vse drugačen | glas | nego podnevi, mimo se pomakne skupina dreves | A |
in je globoko šel po sapo. Vprašal me je in | glas | mu je bil tuj in hladen, kakšno nakano da gojim | A |
in čim dalj je pripovedoval, bolj mu je donel | glas, | bolj mu je žarelo lice.Ni mogel dovolj živo | A |
Proč z alkoholom!« Takšen da je zgleden | glas | iz naroda!‒ | A |
Teta pravi, da boš subreta, ker imaš tako močan | glas | in se znaš tako smešno pačiti.Kdo pa tako kremži | A |
nikakor ne bodi šteto v greh, saj jo imamo radi. | Glas | ima dober: močen alt.Melodijo njenega vekanja | A |
bati kakor šumečih. In raznesel se je o njem | glas | zlasti med zagovorniki: čim huje se krega, čim | A |
sovražni sosed in stopil bliže in dal od sebe | glas | in ta glas ni bil slabši od nasprotniko vega | A |
sosed in stopil bliže in dal od sebe glas in ta | glas | ni bil slabši od nasprotniko vega: »Kaj bi v | A |
spremstva nakazne vojne boginje. Šel je splošen | glas, | da ne bo ne Miklavža ne Božička! ‒ Zaradi težav | A |
ni bil čisto nič podoben stricu Alojziju, še | glas | je imel malo drugačen. Mi, kar nas je velikih | A |
porciji kar na dva vratova in dve glavi. Na | glas | se je zavzel.Poleg je sedel častiti Porfirij | A |
naklonjene narave. Enemu je podarila blesteč | glas, | drugemu krepko pest, tretjemu sijajen koder | A |
nego le s poskušnjo! Omenjeno bodi, da imam | glas | prepričljiv in vztrajen. Okrepil se mi je v | A |
prijatelj Tomo razkladal in se mu je junaški | glas | razlegal po kleti.»Boš že še izkusil, po čem | A |
morebiti bi bila umestna še opazka, da imam čeden | glas. | Mislim, da ga imam jako. | A |
izvedela ... Pa se je iz prve sobe začul droben moški | glas. | »Žena kh, kh, žena!« | A |
si ne upam opraviti.« Tako je preudarjala na | glas. | Tihi račun je bil malo drugačen. | A |
imela, kakor se spodobi pijancu, ha! ‒ in na | glas | zavriskala, kanacija. »Ji ji ji ji!« | A |
»Ne ... ampak ... « se je začudila tuja ženska. | Glas | ji je bil hripav.Dvignila je levico in razkrečene | A |
se je opravičil, »preveč je vroče.« »Močen | glas | imate,« ga je vljudno pohvalila tujka, »sploh | A |
počakajte, kam greste!« se je za njo razlegal | glas | Rabuzov. Smukova je one dni v svoje iznenadenje | A |
gre, moram prej odpovedati ... « Kar pel ji je | glas, | tako prepričevalno je govorila. »Ej no,« je | A |
gospodična Mici in se ji je od razburjenja tresel | glas, | »ni treba, da bi me vi.Že imam ženina,« in se | A |
družbi pod kaznijo nagobčnika, ker je imel tak | glas, | kakor da je požrl fonograf, s klavirjem pa je | A |
zavoha kak krok. To pot je bil posebno nasajen, | glas | se mu je od same razdraženosti kar lomil in | A |
stoječa dama izredno zdrav, doneč in vztrajen | glas, | lahko podpisani iz lastnega prepričanja potrdi | A |
tri ure lahko vkup prepeva mlada dama in ji | glas | ne pade niti za pol centimetra.Neverjetno! | A |
Šenklavžu ‒ iz gruče pa se je čul razburjeni | glas | moje Ane Poč.Ihtela je ‒ razločil sem svoje | A |
Potrdila pa je, da je res mrtva: dobili so | glas | o njeni smrti baš takrat, ko so ječmen želi | A |
pravilih imam po vrhu tega tudi še virilen sedež in | glas | v odboru kot predstojnik okrajnega sodišča. | A |
Tako je, bogami!« se je začul Krunoslava Batiča | glas | in množica je za njim ponovila: »Tako je!« | A |
si še pozabil povedati,« je dostavil župan in | glas | mu je bil nasajen. »Kaj pa vprašaš, če sam bolje | A |
poklicati moža: »Ata, ata!« Zunaj se je zaslišal | glas: | »Koj sem gotov, mama.«Ropotanje je ponehalo | A |
‒ O ti kapelici je šel | glas, | da pri nji straši: o polnoči prihaja izza kapelice | A |
Krunoslav vrata v gostilno, postal je na pragu in | glas | mu je razodeval bolesten očitek, ko je izpregovoril | A |
Krunoslava v lice, vzkliknila, pa ne preveč na | glas: | »Nesramnost!« in potem pričela ihteti: »Kako | A |
poslušala in špegala pri durih. »Mož,« je rekla, | glas | ji je bil osoren in se je tresel, »mož, pojdi | A |
Hodite skozi okno!« | Glas | o tej pravdi se je daleč naokoli ohranil do | A |
pa mu skoči nekdo za hrbet, začuje se županov | glas: | »Čakaj me, ptič, ti bom dal mi okna pobijati | A |
zadrževal sapo in gledal in poslušal, kakšen | glas | bo prišel od ogala. Nace je svetil. | A |
Pipa mu bo padla iz ust, dedcu! Na | glas | se je zasmejal župan, ko je v mislih gledal | A |
se duri in oče je zaklical v sobo: »Julka!« | Glas | mu je donel odločno, pa prijazno. Julka je rekla | A |
po pravici globoko užaljen. Pozval me je in | glas | se mu je tresel, naj izjavim čisto nepristransko | A |
Dr. Košir je nato aforistično odgovoril ‒ in | glas | mu je bil nekoliko zagrljen ‒ da prihajajo leta | A |
Drug kaznovan namesto mene!« | Glas | se mu je tresel v razburjenosti. Dr. Košir je | A |
bližal stražnik, ki ga je privabljal razvneti | glas | Vrbajsov. »Jaz ne maram biti nikomur nič dolžan | A |
imel, Matevža!« Vrbajsu je šinila kri v lice in | glas | se mu je tresel, ko je jezno odgovoril: »Priznavam | A |
strune. Popravil si je baret, nastavil svoj | glas | za malo terco više in rekel: »Ne razumem, kako | A |
so imeli klobuke postrani in so pili zelo na | glas. | Stisnili so se v kot, zavekala je trobentica | A |
konec! Gorje narodu, ako ostanejo moje besede | glas | pijočega v puščavi! ... II. | A |
. / . / stran 17 . / »Pst, pst, ne tako na | glas! | « je mirila Jerajeva.»Kaj se je pa zgodilo?« | A |
tistega nedosežnega bleska in sijaja, ki je šel | glas | o njem po vsem vesoljnem predmestju. Kocmurjevi | A |
sobe se je slišalo nabijanje in vmes čevljarjev | glas: | »Le noter, le noter, da bo krajši čas!« Pri | A |
greš z mano?« ga je zdramil iz slastnih misli | glas | nekaj let starejšega dečka, ki je bil postal | A |
naravne prikazni kihajočega morja. Prijazni | glas | bradatega gospoda je poklical mlade grešnike | A |
zaman se je obešal na veliko mrzlo kljuko. Na | glas | je zaihtel, pa ga je koj bilo strah in sram | A |
list, pa ga ni obrnil in je rekel in njegov | glas | ni bila plunka ali harfa, ampak grom, pravšen | A |
spet odprl vrata in čul se je njegov hripavi | glas: | »Nanča, Nanča!« Nanča je prišla bliže ‒ kaj | A |
izmazal na dvorišče, pa je že zagrmel očetov | glas: | »Tukaj ostaneš!Kdo ti je dovolil? | A |
Oče Pirc je bil dobre volje in podjeten. Na | glas | se je bahal, da pije zastonj: ženi in Tončku | A |
stresal je grivo, kadar pa je dal od sebe visok | glas, | je stopil na prste in pogledal kar z belim. | A |
pogledala niti jima ni privoščila besede, le | glas | neje se je ukvarjala z Milanom in ga milovala | A |
ujel. »Sumniči se moja soproga,« je rekel in | glas | se mu je tresel, »tega ne smem in ne morem trpeti | A |
Milan? Nič ga nisem še videla,« se je odzval | glas | iz kuhinje. Jerajeva je z dvignjenimi obrvmi | A |
je ustnici, v oči so mu prihajale solze, na | glas | se je zajokal. Stanko in Milan sta ga čudeč | A |
gospa Jerajeva sama. »O!« je rekla gospa in | glas | ji je bil bolj hladen in poznala se ji je zadrega | A |
najbližja! Odprla so se vrata in začul se je | glas | mojstrice: »Mož, koj pojdi ven, hitro, hitro | A |
mojstrice: »Mož, koj pojdi ven, hitro, hitro!« | Glas | je bil tak, da je mojster prekinil strahovanje | A |
klop, neznana groza ga je prijela in mu dušila | glas. | Polagoma se je domislil, kaj se mu je zgodilo | A |
pričelo vekati: »Ubožec moj, Milanček moj!« Ta | glas | je Milan spoznal, ihteč se je vrgel stari Jeri | A |
steklo in velike oči so mu iskale dečka, čigar | glas | je slišal na dvorišču.In kadar je zapuščal svoj | A |
za grlo, rad bi kričal, pa strah mu je jemal | glas, | pretrgano hropenje mu je prihajalo iz grla. | A |
najčudovitejše govorice. Ker se je raznesel | glas, | da je imel v svojem brlogu skrit pisker cekinov | A |
padla je sestri okoli vratu in zaihtela tako na | glas, | da je sestra Mica prestrašena pogledala proti | A |
dvignil proti nebu in zazibal se mu je junaški | glas. | »Že jutri bi bil neumni Avgust. ‒ toda, če nočeš | A |
vidim v srce, berem misli ... « Ostro mu je sikal | glas: | »Nikogar ne držim ‒ ali kdor je v moji službi | A |
tako pravi postava!« Potem je spet ublažil svoj | glas. | »Ni grše lastnosti, nego je nehvaležnost ... ali | A |
zaropotalo v vozu, potem je zarenčal ravnateljev | glas | iz drugega konca: »Zanikrni fante, ali ne boš | A |
izpod čela je pogledoval očeta. Oče je umilil | glas. | »Ali si bil že prej tukaj ali šele danes prihajaš | A |
razjarjene očetove oči in čutil njegov dih. »Le en | glas | mi črhni, pa ti zaprem sapo za zmeraj!« Tako | A |
S prstom ji je pokazal vrata. Odločni | glas | gospoda Kobilice in zanimanje reške policije | A |
imam blaga takšnega in takšnega, in je bil njen | glas | rahel in mil kakor zefir.Izbral sem ji najlepšega | A |
svojih velikih oči in siten in nestrpen mu je bil | glas: | »To smo že čuli!« Je odgovorila Šeherezada: | A |
verjamem, da ni bilo brez potez, kajti je šel | glas | po gledalcih, da je bila najlepša poteza ta | A |
in je želeti, da sledeče vrstice ne ostanejo | glas | pišočega v puščavi!Kajti mi ni treba šele omeniti | A |
umaknil od telefona. Vnovič je zadonel njegov | glas: | »Halo, halo!« in je zadonel to pot rahlo, tajinstveno | A |
struno možate odločnosti: »Halo! Halo!« Njegov | glas | je obetal bližajoče se dogodke. Še en hip je | A |
dvorane bučno odmevalo petje. Razločil sem tudi | glas | ljube svoje žene in je bilo čudovito: celo petju | A |
Tedaj pa je nenadoma kakor z jasnega neba počil | glas: | Čestiti gospodje narodni poslanci so državnemu | A |
šele po smrti. Ne le zaradi volitev, da vrže | glas | v volilno skrinjico.Nego tudi brez tega in samo | A |
švigale kočije ter prevažale volilne glasove. Moj | glas | je svojo volilno dolžnost opravil peš in se | A |
pričeli prodajati in kje? Žena da komaj čaka ‒ na | glas | ji poka srce. Odgovoril mi je s prizanesljivo | A |
poglavju. Ta čas pa se s ceste začuje hreščeč | glas. | Bil je oče, iz krčme mu je kolovratil korak, | A |
Fišter imovinskih razmer nima nobenih, njegov | glas | pa da je pristojen v sosednjo občino. Enako | A |
kakšen red da je to! Oglasil bi se potem še | glas | iz občinstva, češ ko magistrat zahteva, da hišni | A |
neusmiljeno zaprt. Sedaj pa so iznašli še | glas | in je ta reč izmed vseh najbolj učena.Ne vidijo | A |
kateri stranki si ‒ sploh čisto nič; le tvoj | glas | poslušajo v radio, ko govoriš, kaj ne? ‒ ali | A |
spremlja ali na klavirju, kaj ne? ‒ Slišijo tvoj | glas | in kitaro in klavir in že vse vedo o tebi in | A |
sramota biti brez posla. Pa sem še jaz dal svoj | glas | na razpolago učenosti in napredku in je moj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |