Spomni Mary se moža soldata, ko na vrtu gredo rože v cvet, on leži v kotanji blata, tam na tuji koti 110!
Ježkova pesmica , ki so jo peli skriti za stebrom, je vsem že rahlo pijanim segla do srca in peterica nabornikov za polno mizo praznih kozarcev si je skrivaj brisala solze; pesem je bila globoka, dotaknila se jih je v pravem trenutku in čeprav so izza stebra skočili Sero, Žmigovc, Kumer in Rac, naliti skoraj kot oni in na ves glas se jim režeč, še enkrat zapeli zadnjo kitico, jim niso zamerili. Tudi solz se niso sramovali.