‒« »Zmerom me je tožil eden,« seže ji Domen v besedo, »in taisti me je tožil tudi nocoj in morda še kaj misli storiti z menoj; po sili hoče, da bi me obesili; pa pri moji živi duši,« udari strahovito ob mizo, »jaz mu jo bom naložil, da mu ne bo potreba nobenega posla oskrbovati več, ni tožiti ni opravljati. Sova me je zatožil, sovraži me, pa ne vem, kaj ga bôdem, dozdaj mu nisem storil ničesar, hočem pa razmeriti vse, kadar se snideva!«