Kaj se je bilo pa zgodilo, je bilo znano že vsem, in razen starega Primoža ni bil nobeden žalosten zaradi tega. Najbolj živ je bil seveda Premec, ki je trdil, da ga bolj veseli, če uide eden tak revež, kako če bi bilo devetindevetdeset drugih ujetih. Kmalu pa je pobral Miha svojo »naduho«, in v temi sta tavala z očetom proti domu.