Fantje so bili potisnili limone med špice svojih koles; lepo v krogu okoli in okoli. Tako so krožili rumeni kolobarji drug za drugim nad gladkim asfaltom; in kakor da so hiteli za soncem, ki se je tihotapsko umikalo, in zato, da bi mu prerezali pot in ga prestregli, so švignili v predor... Potem je bila spet tišina, samo na dveh obcestnih kamnih sta sedela žena in mož, na tretjem kamnu pa je bila, kakor tehtnica v ravnotežju, dolga prekla s pomarančami na dveh koncih.