dom (201-300)

potrkali na vice in nebesa, tako prinesli v	dom	peskovnikov pozlato ran in cvetnega uljesa.	A
človeškega tolmuna usodo svojo senca spomenika.	Dom	išče, in ga, izgubljeni pram, v odmevu najde	A
nemo grlo mi snetjavo, me pelje izgubljenca v	dom	očetni. Odrešenik, s ponudbami omamlja pred	A
žalostinke opustele, še pticam niso več prijazen	dom,	in rože znotraj vrta bodo ovenel, a mene osrečuje	A
shranil v miznični pepel kakor ključar spomin na	dom	in svet. Iz časa v kraj bo veter svež zavel	A
mrtvih vstali zvesele v objavi vrnitve se na	dom	mokrocveteči. Kdor šel je v dolgo noč namesto	A
starček niti ne dojenec, zapuščam temelje in	dom	kristala. Je iz hudičevega ali božjega kobula	A
me odvedla v novi svet. Zapuščam temelje in	dom	kristala in dvojčka, ki mi po življenju streže	A
razbrzdanostih, vse to je vplivalo name bolj kot oče in	dom,	kjer sem preživljal počitnice in se telesno	A
malo pred smrtjo poklicati na svoj oddaljeni	dom	samo iz hvaležnosti, da sem ga odkrito in za	A
spravljena v bolnici; če pa hoče zdravnika na	dom,	naj pokliče tis tega, ki je nastavljen od občine	A
premoženje in še njeno doto. Oče jo je vzel na	dom,	sama upa, da bo kmalu konec njenih muk in očetove	A
dvoma nadleguje za denar. - Janezu je namenjen	dom,	a za očetovo naklonjenost se ne poteza ravno	A
v krčmi vse narobe, če odstopi. Naj bi se na	dom	možila, če dobi pripravnega človeka; Janez bi	A
Magari jutri. Ampak - tole ti povem: ne na	dom!	Vzemi jo!	A
Katro, ki se je že pojutrišnjem naveliča? In	dom	brez gospodinje... pa brez gospodarja?Kje more	A
naenkrat ta dobrota. Midva z doma, mačeha na	dom!	Hinavec grdi, stari, kruljavi!	A
in zagrozila se je bila, da se ne vrne več na	dom,	če res dobimo mačeho...Dečkov glas se malo trese	A
gospodar, ki ima voljo in sposobnost, izvleči	dom	iz blata; pokazati, da so otroci tu, ki se ne	A
se menili ljudje. Vedela sta, da gori Narodni	dom	in da ni prav, da so ga hudobni fašisti zažgali	A
Da, tudi črne može, ki so zažgali Narodni	dom	in plešejo od veselja, tudi nje bomo porinili	A
vprašala učiteljica. »Ker so zažgali Narodni	dom.	« Njihova učiteljica je mlada in ji je ime Anica	A
če ima Olgica oslovski kašelj; nima časa za	dom,	če pomaga njemu na trgu.Seveda.	A
bil on med fanti, Dopolavoro pa njun skupen	dom.	Pod noč so se vračali kolesarji iz mesta v vas	A
samogibno prebere črke na hrbtu velike knjige.	Dom	in svet.Črke, ki ne pomenijo ničesar, ker so	A
je prinesel to knjigo v njegovo knjižnico?	Dom	in svet.A ta naslov je že videl nekje.	A
ve. Tudi takrat, ko je prvič videl ta naslov	Dom	in svet, so bile planike. Tudi je bila slika	A
rjuho, da ga ne bi seno zbadalo. Veliko knjigo	Dom	in svet ima in jo lista in išče slike.Zaprl	A
Vseeno kdaj. Lahko tudi takrat, ko je zgorel	Dom,	in so prinesli očeta domov potolčenega, ker	A
ki se ljubijo, možje in žene, ki skrbijo za	dom,	otroci, ki se igrajo...A nihče ne pričakuje nič	A
v resnici človek brez domovine, da je njegov	dom	povsod, kjer so obale, ker je voda simbol življenja	A
noč. . /\ .. stran 202 . \/ Po malem bo naš	dom	nedvomno postal bolj človeški. Saint-Exupéry	A
Njemu pa se sive stene reže:	Dom,	dom! ... Po hodniku odmevajo stražnikovi	A
Njemu pa se sive stene reže: Dom,	dom!	... Po hodniku odmevajo stražnikovi koraki	A
« se je popraskal. »Hlapec ni priklenjen na	dom,	gospodar pa je ... in tudi če ni gospodar.«	A
»Da.	Dom	je bil med zasedenim in osvobojenim ozemljem	A
Sonce je prikimalo. Požgali so mi	dom,	pokončali so mi ženo, sina, hčer!...Ali razumeš	A
doma najedli in pogreli. Saj veste, kako je:	dom	je dom in prava mati ima še zmeraj kje kaj skrito	A
najedli in pogreli. Saj veste, kako je: dom je	dom	in prava mati ima še zmeraj kje kaj skrito...	A
skriješ. Povsod pridejo, prav povsod, tudi na	dom	pridejo.« Jankec je umolknil in se ozrl	A
to zgodilo. Na poti v stene se je spomnil na	dom.	Vprašal se je, kaj bo z domačimi, če potolče	A
da ga po krivici mečejo pod kap. Saj je na	dom	že zdavnaj pozabil. Šel je iz hiše, majal z	A
Bil je nemiren in ni mogel zaspati.	Dom	je bil tako blizu. Tam so žena in otroci, ki	A
potem bi ne žalili samo mene, ampak tudi moj	dom	«, pravi Lina v pozni polnočni uri v baru.	A
da jih boste spoznali in jim v tujini zidali	dom,	ob katerem bo zopet njihova beseda svobodna	A
vedel povedati, kje biva’. Mati pa je daleč,	dom	je daleč in domov za mejami ne sme, odkar je	A
hodile na cesto, potem pa so vlačile moške kar na	dom.	In tako so v nekaj mesecih izpremenile velikodušen	A
slika je visela v veži v pozlačenem okvirju - v	dom	nelepega imena.Na policijo je jelo deževati	A
strehe v svet. Da, če ima človek nekje svoj	dom,	ima tudi svet, ki je razgrnjen tam zunaj.Občuduje	A
davno, in če bi se danes napotil tja, bi svoj	dom	le s težavo našel.Tam je bil nekoč mlad, toda	A
tako v teh težkih dneh gledati nazaj na svoj	dom,	na svojo domačijo. Razšli smo se po	A
si zašepetamo od početka tisto sladko besedo:	dom	... Zbrali smo se, da v mislih pogumnih	A
da v mislih pogumnih in mladih pogledamo na	dom.	Prisluhnili bomo odtenkom svoje duše in zaslišali	A
september 1930. * Ali smo pozabili na	dom?	Ali se ne spomnimo nikdar več, od kje smo pribežali	A
Peti v tolminskih gorah. -----	Dom!	Mi vsi smo brezdomci.	A
roke skoraj do kolen. Kovač, ki je imel svoj	dom	blizu župnišča, ga je videl zadnji.Otroci so	A
bebastega otroka vse svoje življenje prikovana na	dom.	Ona hoče živeti, prosto živeti.	A
Tudi tam ima dve hiši. V njegovi hiši je zdaj	dom	ljudske prosvete in zadruga, njegovo polje pa	A
vodo. Sredi reke sem obstal in pogledal naš	dom.	Zdaj tudi naša hiša ni bila več tako stara in	A
Čelarjevi in Hostarjevi otroci rekli »Triglav, moj	dom	«. Venček je obstal ob robu gozda.	A
meni, začel pritajeno deklamirati: »O rodni	dom,	o hiše očetove streha ti! Siromaku	A
kmetih ne manjka. Pa kaj mu bo nosil, kar na	dom	ga bo povabil, na počitnice, saj drugo leto	A
vendar šest realk.« In tako bo lahko povabil na	dom	starega detektiva.Tega človeka ne bo nikoli	A
toliko denarja, da začneva misliti na lasten	dom.	In ona je bila tega kajpak vesela, pa tudi zelo	A
venomer režale vanj in ponavljale trd refren:	Dom	- mati! Napisano je imel študent Peter	A
zastopnici svojega plemena. In kakor je skrbela za	dom,	tako je skrbela tudi za svojega Matijo, da je	A
zakrknjeno reče po premolku. »Skrbim za mater in za	dom	...Politika me ne zanima!« pribije trmasto, razdražen	A
popolnoma črna od saj, ki se svetlikajo v soncu. A	dom	je zelo prikupen, domač.Ob robu stopnic, ob	A
travniki, pokopališče s cerkvijo in Hotejčev	dom.	Na polici je bil veter že skoraj burja	A
razveselil, da je Katro vzel. Postavil si je	dom	in vse je kazalo, da bo življenje lepo, in bi	A
razlil po dolini, so se napotili na nevestin	dom.	Stara Pečanka jih je pozdravila s peči, se cmihala	A
požugala s prstom in rekla: »Tak, le varuj	dom!	« »Tak!	A
stropom in se smejala. Vladimir se je spomnil na	dom.	Prosil bo in bo pisal četudi po praznikih.	A
poteklo štirinajst dni, je začel čistiti svoj	dom.	Naredil si je kapo iz škrniclja, si prepasal	A
Pozdrav vsem beguncem in izgnancem, ki so morali	dom	zapustiti in zbežati preko gora.Pozdrav vsem	A
strežajka pred očmi, v hribih, temnih hribih	dom.	V dolgih zimskih večerih mora streči grajskim	A
izobčenec, tujec, Itaka, tuja, daljna obrežja, moj	dom,	reče nenadoma, daljna obrežja in v dlani čvrst	A
- Si imel kje kakšen	dom?	je vprašal Anton. -	A
držala in sem pomnenje izgubil. Zdaj vem za svoj	dom	in vidim zeleno.Ampak ti vrnem posodje in grešne	A
Ničesar niso razumeli. On ima nekje nekakšen svoj	dom.	Ne mora umreti v tem smradu z belimi oslinki	A
ne žge in razžira nenehna sončna bliščava?	Dom,	hiša, lipa, polje, travnik, to govori mehurjavi	A
mesta požgejo veliko zgradbo, slovenski Narodni	dom.	Gasilcem, ki skušajo požar omejiti, med vzklikanjem	A
svet, njena duša, njen razum in spretne roke za	dom,	za ženina, ki bo nekoč prišel, upala je, da	A
ponoči je molila z mislijo nanje, z mislijo na	dom,	z mislijo na Simona, ki leži v ječi, že zdavnaj	A
se še blešči Zlata skrinja, četudi je njen	dom	gradbišče, a ne bo več dolgo, samo še nekaj	A
vsak dan je bil dlje časa zdoma, če se sme reči	dom	tisti hladni sobi nad gostilniško jedilnico	A
ga zasliševali, zdaj bo drugače, tu je njegov	dom.	Provincial je zmajal s sivo glavo, tu ni ne	A
je zmajal s sivo glavo, tu ni ne tvoj ne naš	dom,	je rekel,naš dom je nebeško kraljestvo.Da, je	A
naš dom, je rekel, . / . / stran 464 . / naš	dom	je nebeško kraljestvo.Da, je rekel Simon, tako	A
ura je bila, kajti ljudje so hiteli domov.	Dom.	Kosilo.	A
Zjutraj so romarji iz cerkve odšli vsak na svoj	dom	in s prijatelji zajtrkovali.Kot zmeraj se je	A
pri vsaki hiši izvezenega na prtu, za vero,	dom,	cesarja.Pa četudi je beseda dom zvenela nekoliko	A
za vero, dom, cesarja. Pa četudi je beseda	dom	zvenela nekoliko nenavadno ob misli na divjo	A
Le tako naprej, Glavina, je klical, za vero,	dom,	cesarja.Krogle so mu žvižgale okrog glave in	A
/ stran 38 . / Seveda je pomislil tudi na	dom,	a ta je bil daleč, cesar pa blizu in drug drugemu	A
filmsko drsenje čez gladko kožo Amerike.	Dom,	Ana, prijatelji, tišina domače delovne sobe	A
rečeno tako, kakor da . / . / stran 138 . /	dom,	ki ga ima tukaj z Mary in otroki naenkrat ni	A
ima tukaj z Mary in otroki naenkrat ni njegov	dom.	Ali pa je bil dom samo otroštvo nekje v Bostonu	A
otroki naenkrat ni njegov dom. Ali pa je bil	dom	samo otroštvo nekje v Bostonu...Toda Gregor	A
ali udariti. Zdaj omenja Fred samo še svoj	dom,	vsakdo naj misli na svoj dom in o tem reče,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani