dom (101-200)

-- Ker	dom	le trpí vesélja mu vzéma, mu srce unéma	A
varujte nam, penečo Drávo! Ptičice krilate,	dom	vam krasen gózd da Slovan v domovju tujcev	A
A kadar nam domóvje bode prósto zapustite	dom	vejevje gósto priletite k nam, na béli dan	A
vríska: saj streho mu hráni zaráščeni	dom.	Ko noč nas pokríva, obdaja nas mir;	A
dnéve in nočí; za národ sólze lílo, za	dom	gorélo sí. A mírno več ne bíje, vmorjén	A
. / ne vídim póti vèč; in gréje spet me	dom	gorák in vína duh plamtèč; vesélo z ljub	A
pesmi kújem kot na gozdni tráti múren.	Dom	je čmeren, vès odúren, in še slabše je na	A
156 . / Noč pokriva med drevesi kočo tiho,	dom	očetni. Potnik trudni jo pozdravi, solza	A
Bog. Svobóda je prosta kraljíca, njen	dom	ní v hudobnih strastéh, v tiranstvu ne, ne	A
v tiranstvu ne, ne v farizejstvu - njen	dom	je pri srečnih ljudéh. Kdor skríval pod	A
pokopali, vetrovi so jesenski v njem svoj	dom	si že izbrali. Ljubezen v srcu mojem ní	A
prišle mostú pa nič čez. Če je daleč moj	dom	ali če je že blizu, za naju obádva	A
blizu, za naju obádva je premajhen moj	dom.	Le šest desek podolgo in dvoje počez	A
s posetom svojim ste prijaznim počastili	dom	moj starodavni, -- da sočutje prišli ste	A
je izlilo! Tam za vodámi, tam za gorámi	dom	je moj! Ali gorjé, vodé in goré romajo	A
oslepiš ‒ jaz poplavljam prav vse, povsod je moj	dom,	kjer strah in napuh sta vino in kruh. Zato ne	A
morečih bogov. . / . / stran 76 . / Zapustil bom	dom	mojega deda in asfaltne spomenike njegovi razliti	A
63 Vprašanje 64 Na peronu 65 Kje tihi si mi	dom	67 Neumen je, kdor toži 68 To je lepo 69 Daljna	A
obraz. . / . / stran 67 . / Kje tihi si mi	dom	In še in še in vedno bolj prši sneg, naletava	A
‒ Kje tihi si mi	dom,	ti sreča moja prava? Nocoj, kedaj te videl bom	A
imela bo. . / . / stran 19 . / KJE TIHI SI MI	DOM	In še in še in vedno bolj prši sneg, naletava	A
‒ Kje tihi si mi	dom,	ti sreča moja prava? Nocoj, kedaj te videl bom	A
golobico ‒ da mi Bog je dal na voljo, volil	dom	bi in devico! Prišel čas je krog božiča Prišel	A
plašan,« ponovijo še drugi, podijo ga stran. »	Dom	si zapravil, denarja nam, priti nazaj spet bilo	A
mrtvi, Zemlja v razmerju do sonca ostaja varljiv	dom.	PESEM NA OTIP Neke noči se vzdignejo temne	A
na obhodu po vrtu. Med finimi kalčki iščejo	dom.	Napitek iz pomaranč, nekaj slepih žit, mlečno	A
ogreje. Kje so možje, za vzvišene ideje, za	dom,	človeštvo in resnico vžgani?«‒	A
nam trobojno, orožje svetlo suče naj desnica;	dom	kliče nas, svoboda in resnica, naprej,	A
geslo pravo pravega prvaka je: »Za vero, carja,	dom«	‒ a ta je prva! XXXVIII Ni sram, prvaki	A
vedno svet se preobrača; kdor zdaj pri nas za	dom	z mezincem gane, molí že roko, da se trud mu	A
Zapustil materno zavetje, Natoro sem in rod in	dom.	Pa kaj! pomlad in ž njo zelenje Vernilo bo se	A
Na šibki veji, tanki smreki Pripela tukaj	dom	si svoj; Preblizo tu si pri človeki, Človeka	A
glave! Tedaj postoj, pozdravi mi z višave Moj	dom,	sporoči serčna mu voščila: Da srečo bi nebesa	A
vender ‒ žalost me obhaja, Ko mislim nate, mili	dom!	Vse germe tvoje, vsa drevesa Ko znance sem poznal	A
Za vse, kar lepo, blago je in sveto, Za dragi	dom	sercé je tvoje vneto. Čuj milo prošnjo brata	A
dekle! sem na serce! Na sercu mojem tvoj je	dom;	Jaz bom te hranil, bom te branil, Priserčno	A
oblaki visoki veter se z njimi in z mano igra.	Dom	moj je sredi zelenih dreves srnice gibke so	A
ozira mlada deklica se - zraven misli na svoj	dom.	Kot slovenska pesem mil je glas vetrov.	A
meni draga ne tako! Ti mi daj poslednji tihi	dom:	ob prijazni cerkvici na gričku v od Boga izvoljenem	A
svetlobi sonca tvoj privid izgine... Dolina moja,	dom	moj nič več nisi! Le včasih se prikradeš v sanje	A
Ta me je koštala! Vinilmanija, ljubi tretji	dom,	ko cincal sem pred Brucom: bom-ne bom... Pa sem	A
40 . \/ V hitenju za hip zgrešim tulipan in	dom.	Begam.	A
da bi se vrnil in neka hiša bo izgubila ime »	dom«	Lej, mučim se od želje po tebi in od misli,	A
začutijo hodnično rjuho in že je tu rojstni	dom.	Potem pride pravljica: Nekoč je živela mama	A
zvezda naša, pridi, jasne v nas upri oči, naj moj	dom	te zopet vidi, zlata zvezda srečnih dni! MOJO	A
ogrelo cvetje, vzraslo iz krvi, da za rod in	dom	plamtelo bode jim do konca dni. NA SVETI VEČER	A
tvoj rod! Slaví te Izrael vesel, ker sveti	dom	si mu otel; do meje ti naproti vreje in vrsta	A
zdaj v mogočni prelepoti pred njim stoji ves	dom	njegov. In glej, mladenk cveten zbor, slavilno	A
znanivke, dobre sreče ste nosivke, kjer svoj	dom	postavite, blágost tja pripravite. Gostoljuben	A
Skrbno jaz vam branil bom nežni rod in mali	dom.	Tu nikdó se vas ne takne in mladičev vam nikdo	A
živé. »Ne moti, potnik, se nikar, ni tukaj	dom	miru, ni vselej svet pokoj vladar sred tihega	A
vselej svet pokoj vladar sred tihega zidú. Moj	dom	je nizek in tesán, brezmejno to srcé, če brat	A
zemlja cela brata ne in ne sestré. Saj tvoj	dom	ni tu na sveti, ti tam gori si doma; tebe neče	A
/ stran 66 . / Meniš pač, da lanski list	dom	ti spleta še, in da jaz sem vedno tist, ko zdaj	A
mnogi spe nevzdramno spanje, kjer kmalu, kmalu	dom	bo moj in ‒ tvoj, nocoj se usul je roj močán	A
ozke doline, iz dola obrne v strmi se breg, saj	dom	ji je onkraj planine. Pač strm je hrib in sè	A
Dokler zvezd bo zlata čeda razsvetljála božji	dom,	stala moja bo beseda: Tvoja sem in tvoja bom	A
stopijo v oči. Obišče duh mi celi svet in ko na	dom	pogleda spet, na svetu lepše zemlje ni; srcé	A
stal, ne ležal, ne sedel, ‒ malo nad zemljo boš	dom	imel. Naša dela To je, da poslopja Slovencem	A
grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš	dom.	Draga mati je prosila, roke okol vrata vila	A
/ stran 112 . / Ob povratku Kadar zopet	dom	obiščem, moram priti v vas v nedeljo, ko popoldne	A
Žalost mene premaguje, ker zapustil bom svoj	dom,	šel bom daleč v kraje tuje, več nazaj prišel	A
Še enkrat se ozrem. V dalji srebrni	dom.	Razočaranja l Nepremagljivi govori iz mene	A
nikoli ne vprašaš, ti lučka, ki greješ popotnikom	dom	... Življenje, z menoj, ti tiho življenje, daj	A
........................ 209 Na gori je moj	dom	...........................................	A
Gor čez izaro, gor čez gmajnico, kjer je dragi	dom	z mojo zibelko, kjer so me zibali mamica moja	A
več pel ne bom, saj ni več moj ljubi, dragi	dom.	Hiša očina, ljuba mamica, oh, da našel bi	A
Le doni, zvon, iz temnih lin, le zbujaj mi na	dom	spomin. Le zvoni mi tako glasan in milo poj	A
zvon večerni, zvon iz lin, le vzbujaj mi na	dom	spomin. Jager gre na jago Jager gre na jago	A
ženil bom, lepo ženko bom pripeljal na svoj	dom.	Zdaj sem pa tak sam kakor kak kaplan, ležat	A
Ljubi maj, krasni maj ... Kjer si petje	dom	izvoli, tam življenje jasno sije, bratje, torej	A
pot krvavo oznan′vali, takrat, moj preljubi	dom,	zadnjič nate mislil bom. Ljub′ca moja, kaj	A
žené. . / . / stran 210 . / Na gori je moj	dom	Na gori je moj dom, tam jaz živela bom; težko	A
210 . / Na gori je moj dom Na gori je moj	dom,	tam jaz živela bom; težko mi je srce, ko vidim	A
težko mi je srce, ko vidim te. Le pridi na moj	dom,	poljub ti dala bom, da boš ta drugi dan še bolj	A
grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš	dom.	Draga mati je prosila, roke okol′ vrata vila	A
potnik mlad? Nazaj čez polje širno, očetov	dom	bi videl rad, doma živi se mirno. Domov je prišel	A
zavriskal, najlepši je slovenski svet in mili	dom	očetov. Odpiraj, dekle, kamrico Odpiraj, dekle	A
cin ... Oj, ta zelena trata, ta bo meni zadnji	dom.	Oj, tukaj bom počival, kadar jaz umrl bom.	A
dirediredidom ... . / . / stran 251 . / Oj, Triglav, moj	dom,	kako si krasan Oj, Triglav, moj dom, kako si	A
Triglav, moj dom, kako si krasan Oj, Triglav, moj	dom,	kako si krasan, kako me izvabljaš iz nizkih	A
potok izvira v skalovju hladan: oj, Triglav, moj	dom,	kako si krasan! Oj, Triglav, moj dom, četudi	A
moj dom, kako si krasan! Oj, Triglav, moj	dom,	četudi je svet začaral s čudesi mi večkrat pogled	A
sanjal sred′ svetlih dvoran: oj, Triglav, moj	dom,	kako si krasan! Oj, Triglav, v spominu mi je	A
radostno ptički naznanjajo dan: oj, Triglav, moj	dom,	kako si krasan! Okoli hišice so same rožice	A
. / stran 254 . / O, moj preljubi, dragi	dom	O, moj preljubi, dragi dom, za té srce gori	A
preljubi, dragi dom O, moj preljubi, dragi	dom,	za té srce gori; kako te zvesto ljubil bom vse	A
prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev	dom;	naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé	A
povesi glavo, dekle utrga cvet z mehko roko, v	dom	ga ponese svoj: »Tu mi vonj sladki tvoj večno	A
vrtnar, ljubi veren biti hočem ti vsekdar. Tihi	dom	odkleni brez strahu tedaj in zaupno k meni pridi	A
v naročaj! Nikdo te ne vidi, če odpreš mi	dom,	pridi torej, pridi, da tvoj ženin bom! Noč že	A
Tiha luna jasno sije, duh moj misli na svoj	dom.	Srce zanj mi strastno bije, bogve kdaj ga videl	A
stran 404 . / V dolinci prijetni je ljubi moj	dom	V dolinci prijetni je ljubi moj dom, nikoli	A
ljubi moj dom V dolinci prijetni je ljubi moj	dom,	nikoli od njega podal se ne bom, pod lipo domačo	A
bom. Oj ta zelena trata, to bo meni zadnji	dom,	oj tukaj bom počival, kadar jaz umrl bom. Di	A
poženem med kolobarji oranžnega debla. Na leseni	dom	so se prilepile veke. TAKO SEM mirna.	A
začuje keltski estopel: je to za pravo vero,	dom,	postavo? ... a kdo obstal bo, kdo, če lišpal me	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani