O tebi govorí mi, oj mladina! Da tebe ni okužil smertni strup; Da nate se ozira domovina, Ti cvet si njen, ti sladki njen si up; Za vse, kar lepo, blago je in sveto, Za dragi dom sercé je tvoje vneto. Čuj milo prošnjo brata v tuji zemlji, Dasi neznan, po rodu brat sem tvoj; Nikar mi upa zadnjega ne jemlji, Ko vse se maja, tí vsaj terdno stoj!