Večer za večerom so kakor berač kruha proseče moledovali in mencali, da bi se oglasila. Nestrpnejši so kleli in grozili in uporno ukali, ko so se naveličali ponižujočih oprezovanj; drugi so molče in naglo spet tonili v megleno dolino. Iz togote in žalosti so se nesrečni vasovavci včasih celo spopadli, če so si bili v napoto pod gluhim oknom.