dolini (501-600)

po tisti čudni noči, ko so hodili duhovi po	dolini	šentflorjanski.V glavi mu je brnelo, jezik mu	A
Učitelj Šviligoj je stopil k oknu in se ozrl po	dolini.	Po beli cesti mimo šolskega vrta je prišel človek	A
ste že do kraja izkušeni: kako se da živeti v	dolini	šentflorjanski?“ ”Resnično je občutil kesanje	A
srce. In je rekel naglas: ”Lepo se da živeti v	dolini	šentflorjanski, lepše nego na vsem prostranem	A
mlake, ko ste odprli okno in ste se ozrli po	dolini?	“ Učitelj Šviligoj je zardel od srda in od	A
naravnost po cesarski cesti? Čemu ste kolovratili po	dolini	ob tako pozni uri?“ Na čelu Šviligojevem	A
Šviligoj, kaj se je zgodilo sinoči v tej čednostni	dolini	šentflorjanski?“ ”Kaj hudega?“ je rekel Šviligoj	A
njegov pogled je razodeval: ”In tako pohujšanje v	dolini	šentflorjanski?Odprite se, oblaki, da odmijete	A
druži ž njimi, s temi sencami, ki tavajo po	dolini,	slepe in neme, žalostni strahovi brez misli	A
Afriko? Tako bi bil tam doma, kakor sem doma v	dolini	šentflorjanski; samo hinavščine, mislim, da	A
Saj drugače ni moglo biti. Jaz sem tujec v	dolini	šentflorjanski, tujec po rojstvu, po srcu in	A
in vriskala bova po lepi beli cesti, ko bo v	dolini	noč in strah!...“	A
ga je na tak način, da je bila njemu sramota,	dolini	šentflorjanski pa čast in odrešenje. Prišli	A
predno je izginila tatinska družba, ni bilo več v	dolini	šentflorjanski ne grešnika, ne grešnice.Romala	A
po dvorišču, razlivala se je široko po vsej	dolini	šentflorjanski.Tiho, nekoliko omahovaje je hodil	A
“ je ugibal župan. ”Iz naše vasi ni; v celi	dolini	šentflorjanski niso videli takega človeka, drugače	A
vse stvari so bile bližje in manjše. Tam v	dolini	je ležala vas in bele hiše so bile tako blizu	A
pljunil. Takoj se je razleglo po vasi, po vsej	dolini	in celo preko hribov; nekaj neprijaznega je	A
kje boš spal? Ko je že hlad in se mrači v	dolini.	Pod kozolcem bom spal, se je namenil	A
romal v njegovi senci, kako je žarelo polje v	dolini.	Tiho so pili kmetje; tudi njih obrazi	A
Kaj boš zdaj ti brez mene, ti svetlo polje v	dolini?	Nikoli te ni ranil moj plug, izžemal ti nisem	A
soncu od zore do mraka in se je razgledavala po	dolini,	po siromašnih kmetiških kočah kakor duhovnik	A
kočah kakor duhovnik z lece. Če je šel človek po	dolini	in se je ozrl na svetli gradič, se je odkril	A
na svoje čudežne gosli, so obstrmeli kmetje v	dolini	in so se odkrili, kakor da bi bili zaslišali	A
je že; počival je na hribu in se je oziral po	dolini.	Poznalo se je popotniku, da je bil prišel	A
Globoko mu je klonila glava, ko se je oziral po	dolini	in njegove oči so bile vse solzne.	A
Gregor! Boljše je povsodi na svetu, nego v tej	dolini,	ki jo je Bog tako zelo in tako zasluženo kaznoval	A
v daljno deželo. Povsod je bolje nego v tej	dolini,	od Boga pozabljeni. -Od nikoder pesmi, ne smeha	A
legel med živino, na topli gnoj. Ni ga v tej	dolini,	o Gregor, ki bi imel hišo in hlev.Kadar se domisli	A
grešnikov! Razuzdanost je bila takrat velika v tej	dolini	in pijančevanje je bilo tako strahovito,da bi	A
je komaj vteknil glavo skoznjo. Videl je po	dolini,	že v noč utopljeni; na oni strani, na holmu	A
okna in se je razlegel razbojniški grohot po	dolini.	- Prisedel je k meni slepar, sladak	A
v tej hiši, zdaj tako samotni, in v tej lepi	dolini,	zdaj tako tihi in pusti; bogato so rodila takrat	A
veselim korakom. Poslednjikrat se je ozrl po	dolini,	po grobu, in poslednjikrat je vztrepetal: ležal	A
Ozrl se je starec na polje, ki se je bahalo v	dolini	pod svetlim soncem, kakor dekle ob prazniku	A
iz njega na prag, je imel najlepši razgled po	dolini.	Trdil je, da tam doli ne more delati, ker se	A
za kostanji; prikazal se je čez nekaj časa v	dolini,	a potem je zavil na široko cesto proti Leševju	A
Rekar najrajši... ker se vidi izza vejevja po	dolini...	“ Njen glas je bil tih in zamolkel.	A
zapuščeni vpijemo, objokani otroci Eve v	dolini	solz zdihujemo. - Pesem je bila zmerom tišja	A
visoko v rebri, zelena okna bi se razgledovala po	dolini.	In zadaj bi bil mal vrtiček, čisto ponižen vrtiček	A
njegov znanec, ki sem ga bil tudi že srečal v	dolini.	Zoprna žival je bila, čudno rumena, kakor v ilovnati	A
svetla, veter je pošumeval v kostanjih, globoko v	dolini	je tiho ugašalo mesto.V neznani radosti je iztegnil	A
zagrnjena, da se je izprehajal učitelj Šviligoj po	dolini.	Gledal je v nebo in se je čudil, kako je nenadoma	A
in očitkov ... Tisto noč so se godili čudeži v	dolini	šentflorjanski. Učitelj Šviligoj ni mogel spati	A
župnik je zaloputnil in odskočil. ”Greh hodi po	dolini	... in pokora za njim!“ Prižgal je svečo in	A
trkajo na duri spomina vsak večer ... Globoko v	dolini	pa je mežikala rumena lučka ... in če bi šel učitelj	A
večnost! Kaj je prihodnost in kaj je nekdanjost v	dolini	šentflorjanski?Kolo se vrti in je zmerom enako	A
bil upognjen in plešast - se je izprehajal po	dolini;	nedelja je bila, lep božji dan.In ko je šel	A
suknjo? Izkazalo se je, da se je storil greh v	dolini	šentflorjanski - kdo ga je storil, pa razsodi	A
dovršilo, izvira le to spoznanje, da živi v	dolini	šentflorjanski dvoje grešnih ljudi.Kakor pa	A
v klepetavo zl�. Nikoli se ni razlivalo po	dolini	šentflorjanski toliko obrekovanja in opravljanja	A
črni in spačeni in ni ga bilo več človeka v	dolini	šentflorjanski, ki bi ne bil oskrunjen in oblaten	A
mnogo bolj zaradi sramote, ki se je prelivala po	dolini	šentflorjanski.Plaho so migljale zvezde, mežikale	A
divjega konja, ki je drvil in kolobaril po	dolini,	da je bilo strah.Sam župan je hranil koleselj	A
vzdramil opolnoči vso županovo hišo in je podil po	dolini,	da so se ljudje križali v grozi. Ampak prešernos	A
tudi njen vrat, zakaj gorko je bilo takrat v	dolini.	Ženske so pljuvale na tla in so omedlevale, moški	A
zgodilo. Videli so nekoč ljudje - sebi v bridkost,	dolini	šentflorjanski v večno sramoto - kako mu je	A
opustošeni, papirnega denarja že skoro ni bilo več v	dolini,	komaj še nekaj srebra. Pisar Peter je trosil	A
visoke račune. In nikogar ni bilo v vsi prostrani	dolini,	da bi bil nosil glavo pokonci; in nikogar ni	A
Z mirnotožnim, rosnim očesom se je oziral po	dolini	ob polnočni uri in že se je smehljal, napol	A
šentflorjansko, mežikale so in so se ji smejale ... speči	dolini,	otroku lepemu, prešernemu, nebogljenemu, z veselimi	A
pa tam porasli z redkim smrečevjem; globoko v	dolini	se je prikazala raztresena vas, pol zakopana	A
in za par hipov je posvetil mesec v kupé. V	dolini	se je zaiskrila široka voda in njeno šumenje	A
zvezde, ki ne čakajo zadnjih sončnih žarkov. V	dolini	je bilo temno.Tam so stali visoki črni hrasti	A
stala na oglu vrta; odtod se je videlo daleč po	dolini,	do gozda.Gledal sem, kako je stresal veter že	A
mirno in tiho drug poleg drugega, gledali proti	dolini	in pričakovali.Hiše je skoro popolnoma zakrivalo	A
glasneje nego spodaj . / . / stran 205 . / v	dolini.	V tihih nočeh se človeku zdi, da čuje življenje	A
Tu stoji na vrhu. Pod njim v	dolini	šumi ne posebno velik potok, ki izvira tam nekje	A
je slonel učitelj Šviligoj, oziral se je po	dolini	in je premišljeval njeno tiho lepoto. Ob sončnem	A
samoten natič sredi polja, in se je oziral po	dolini.	Podoben je bil starikavemu, čemernemu pisarju	A
ga dohajam s to šepavo nogo:“ Gledal je po	dolini	in zmerom bolj žalosten je bil njegov obraz	A
so še taki ljudje na svetu, posebno pa ne v	dolini	šentflorjanski.Moje srce je mehko od starosti	A
Kaj se je pripetilo v lepi šentflorjanski	dolini,	da so gledali gostje, rodoljubi, temno predse	A
moglo pripetiti kaj takega v šentflorjanski	dolini,	ampak pripetilo se je.“ ”O ti hinavec, in	A
in zavriskal bi sredi ceste, sebi v nečast in	dolini	šentflorjanski v pohujšanje. ”Poznaš me,	A
”Kako čudno ime! Ampak v tej	dolini	šentflorjanski so vsa imena čudna.Neki kajžar	A
tisti čas! -- Tam doli, Hiacinta, v tisti svetli	dolini,	tam se še poznajo sledovi moje mladosti; ne	A
bila ljubezen in je bilo življenje -- v lepi	dolini	šentflorjanski dvoje naglavnih grehov.V svoji	A
Resnično! Še je bilo nekaj življenja v	dolini	šentflorjanski in zdaj je nastopilo svoj križevi	A
polju, v majskem soncu! Kaj bi tako življenje v	dolini	šentflorjanski?Ali bi ne bila neizmerna škoda	A
koprnela sem po tvoji družbi v tej lepi in žalostni	dolini	šentflorjanski.Tako lahko mi je, da ne čutim	A
predse. Kaj se je pripetilo v lepi šentflorjanski	dolini,	da so gledali rodoljubi temno predse? Osoren	A
pravice nima, da bi trosil pohujšanje po tej lepi	dolini	šentflorjanski.Tako živimo, rodoljubi, pošteno	A
odkoder je prišel! Ne porojen ni v tej lepi	dolini	šentflorjanski, ne udomljen!Njegovo meso ni	A
sodnik se je oziral po lehah in senožetih, v	dolini	zelenečih.Bistro in bojevito je gledal župan	A
Ta vas je, pravijo, tam nekje v Horjulski	dolini;	jaz ne vem, če je res, ker je nikoli nisem videl	A
Zgodaj zjutraj je bilo, mislim. V	dolini	so bile še bele megle, iznad megla se je vzdigal	A
klancu, ki se je vzpenjal v hrib. Pod njima v	dolini	je ležala vas, z drobnimi lučmi je mežikala	A
zvezdam, ki jih niso slišale? Nam, ki smo v	dolini	in v svetlobi in v družbi, nam se godi prijetno	A
in zvesto hrani to nerodnost, pa te bom še v	dolini	Jozafat spoznal!Ali so ti naši colnarji delali	A
oni strani, v daljni daljavi, tik pred nama, v	dolini,	na višavi -- glej, gozdovi gore, vsa noč gori	A
Od sončnega jutra obžarjena se je zasvetila v	dolini	bela vas.Šimen je zasenčil oči z dlanjo; bleščalo	A
vojska se je vnela, strašna tepežen je divjala po	dolini	od hriba do hriba.Moški so kleli, ženske so	A
bleščali vsi prisojni holmi v žarki luči. V	dolini	so se dramile sence, rosa je puhtela v višave	A
nam je bil poslan za nadlogo, se je klatil po	dolini,	ko smo spali.Bog sam vedi, če ni temu ali onemu	A
očiščena, srce je bilo mirno. Ko je zavil prod	dolini,	je bila že pozna noč in hotelo se mu je zadremati	A
jemlje pravica, a počasi daje! -- Glej, že sva v	dolini!	Adijo, pa da se kmalu srečava!“	A
nemudoma zbrati kranjsko vojsko v Šentjernejski	dolini,	odkoder naj bi odrinili proti Sigetu. Ukaz je	A
Vesela svatba in žalostna nevesta Daleč po	dolini	je bilo čuti poznopoletnega večera hreščeče	A
slamnatih in lesenih vaških streh po okrogli	dolini	in stopila z drznim ovinkom v dolino, ki si	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani