nova beseda iz Slovenije

dolini (301-400)


pokazal smer, po kateri pridejo na stezo proti      dolini      Završnice, si je za mojim hrbtom nekdo prižgal  A
na smrt trudna privlekla sani do prve hiše v      dolini,      kjer je velel kozar ustaviti.Sam je stopil na  A
stran 78 . / Po tožbi smrt Po dokaj ozki      dolini      je raztresenih nekaj hiš, ki imajo skupno ime  A
kamor je bil Jančar skril sveženj, sta videla po      dolini      zbore ljudi, ki so vsi hiteli za istim ukazom  A
Svarunov sin, čete Slovenov, ki so se zbirale v      dolini      krog gradišča.Vsak trenutek so se pobliskavala  A
« Nemo sta odšla z okopov. V      dolini      so ognji zamižali, hrup je potihnil, meketanje  A
do gorá po orumenelem hrastju in bukovju. V      dolini      se je zganilo, kakor bi posijalo veselo sonce  A
zrla v plamene na oltarju. Ko je zahrumelo v      dolini,      ko so se zganile čete vojščakov, se je ozrl  A
ukrivil vrat in se pognal v divjem skoku po      dolini.     Zdelo se mu je, da tako prijazno, tako polno  A
slovenskih prsi je imel nalogo, da se napoti po      dolini      in udari Hilbudiju v lice ter mu zabrani pot  A
prišel na kupčijo. Ali oprezno naj gleda, so li v      dolini      sledovi po vojnih četah. Tračan se je hitro  A
tolpah okrog njih. Z ogorki so iztikali potem po      dolini      in iskali svojcev, katerih so pogrešali. Morana  A
drevjem, da bi legla. A od ondod zagleda Iztok v      dolini      ogenj.Napotita se brezskrbno in veselo proti  A
pregnal strah in hitel ob robu gozda proti odprti      dolini.      Iztok ni mislil ne na glavarjevo jezo ne na  A
privezane na vratu ‒ planil na enega in izginil po      dolini.      Na koncu doline se je pomolila bela postava  A
in konja. . / . / stran 85 . / Vohali so po      dolini      za sledovi.Na cesti sta planila jezdeca v divji  A
Padala je večerna rosa. V      dolini      je šumel Tonzus od zahoda na severu so šepetali  A
psico z ognjišča pod nos namesto poljuba. V      dolini      blizu gradišča sem zagledal njegov rdeči plašč  A
alanska konjica se je z redkimi ostanki gnala po      dolini,      za njo je pritiskal silni meč starega Slovena  A
se je nižalo, rjavo se je svetilo lanišče v      dolini.     Dekleta so pulila z urnimi prsti zadnji kos.  A
dvignil glavo. Ko je zagledal bele haljice v      dolini      je zakričalo srce, zažarela strast in modrost  A
konjeniki navkreber, vojska se je usipala po      dolini,      ko se odpro vrata.Pojavi se Radovan s plunko  A
veselite se!« Svarun se je vrnil v gradišče, po      dolini      so se posvetile drobne lučke, zmeraj večje,  A
se sklonil konju na vrat in pognal v skok po      dolini.      »Oj ukane!  A
plešoč ginila v lesovih. Proti večeru je stalo v      dolini      krog tisoč vojščakov.Vodila jih je železna roka  A
Nad njima se je bočilo zvezdnato nebo, po      dolini      se je razlegal krik in hrup, njune misli so  A
Ukazal jim je, da so zasedli prazna sela v      dolini,      strogo prepovedal požigati stanovanja, naročil  A
cesti proti trdnjavi. Prvo noč so se ustavili v      dolini      in zanetili ognje ter gnali hrup, da je Rustik  A
zavezano s seboj. In danes je možak, kakršnega ni v      dolini.     Pa prav sedaj, ko bi ne bilo treba več loviti  A
Pojav mestne moške obleke je bil v samotni      dolini      tak dogodek, da so vse tri umolknile in opazovale  A
se glasno razgovarjali, da se je razlegalo po      dolini      in je utihnil lajajoči lisjak v hribu ter poslušal  A
kočevskim mestom, ko je priromal iz Hrvatije. Po      dolini      je pihal hladen veter. Silvestru so se širile  A
ovednostjo zastrmel v obraz. »Zadnjič sem te v Rožni      dolini      od daleč videl s tistim tvojim ...No, saj veš  A
kdo je zapil in zakvartal najlepše posestvo v      dolini.      Naravnost iz krčme prihajate, po pijači smrdite  A
muh, ki so se leno spreletavale po kotih. V      dolini      je zabrlizgal tovorni vlak in kmalu se je zaslišalo  A
balkonom, odkoder se je tako lepo videlo po vsej      dolini.      Zgoraj, poleg balkona, se je tedaj odprlo  A
pridušeno, »slab oče sem ti bil. Najlepšo domačijo v      dolini      sem ti zapravil ... Po svoji krivdi in po zlobi  A
domneval, da se je ta kmetski velikaš, po vsej      dolini      razvpit ko zapravljivec, zaradi rastočih denarnih  A
in so se kakor velike zvezde utrinjala proti      dolini.     Samo v prvem nadstropju zgoraj je bilo vse temno  A
apnenasto hribovje, katerega skrajni, proti      dolini      segajoči izrastek je Gradišče s svojo razvalino  A
Gradnik, in moja teta Ana. O njej je šel po vsej      dolini      glas, da v sedmerih farah ni lepšega dekleta  A
je celo oženil v našem kraju in tako ostal v      dolini      tudi še potem, ko so se njegov brat in vsi njegovi  A
se povzpeli na stolp, da bi se razgledali po      dolini.     Zares so kmalu uzrli svojo sestro pri cestni  A
Ko je po dolgem času le ozdravel, je bila v      dolini      že trda zima, in šele takrat so mu povedali  A
v raznih zadevah razborske dediščine mudil v      dolini,      je pripeljal s seboj prikupnega desetletnega  A
Pravijo, da še zdaj vsako poletje preživi v naši      dolini.     Na Ljubeli, Stropnici in Smodivniku ima velika  A
kratkem obotavljanju skoraj čez noč razlila po      dolini,      hribih in dobravah, hej, to vam je bilo gibanja  A
zaščitenega vrta nudili naprodaj prvi v vsej      dolini.      Že drugo leto po prihodu obeh sirot  A
Pri nas si doma, pri nas! Kaj pa hočeš v      dolini?     Ali naj povprašam očeta, ha, ha, ha?«   A
Stropniške peči in se z rosnimi očmi oziral po zeleni      dolini.     Globoko spodaj so sevale z gričkov bele cerkvice  A
kosom, tako da sama še jesti nista utegnila. V      dolini      je že zvonilo poldne in daljni, v zibajočem  A
samotni skali vrh Stropnice in se oziral po      dolini.     Ali se že kažejo znaki pojemajoče zimske moči  A
njih pride hiša na slab glas v trgu in po vsej      dolini.     Ponižna Ančka je s hvalevrednim pogumom izdala  A
samokolnic, odvažajočih kamenje in pesek. Po      dolini      pa je kakor blisk šinila presenetljiva novica  A
nas sovraži, vendar pa so najboljši ljudje v      dolini      naši prijatelji ...Lahko noč, Janez!«   A
bolje, in rastoča zavist med preprostejšimi v      dolini      je govoričila o čaranju, o peklenskih umetnijah  A
kipi z vodo iz mračnih votlin pod nami. Kje v      dolini      najdete lepšo, okusnejšo in razumnejšo porazdelitev  A
težave, prodam je lahko, kolikor je imam, v      dolini      ali mestu.Pozneje pa, ko je vsega v izobilju  A
oziral po belih cestah, ki so se križale po      dolini.      Po dolgem, fantovo nestrpnost bolj in  A
notarja, predsednika večine narodnih društev v      dolini      - češ da bi morali na tem najlepšem in najbolj  A
Minevali so tedni. V      dolini      je v vsej prelesti zagospodarila jesen, kakor  A
da prevzame zanj nakupovanje jabolk v domači      dolini.     Takrat še slutil ni, kako učinkovito orožje mu  A
natančen. Sprejemal je vse vrste, udomačene v      dolini:      zelene in rdeče štetince, zlate paramenke, kanadke  A
iz lastnega nagiba zvišal provizijo. Nihče v      dolini      še ni pomnil takšne kupčije.Z žarečimi obrazi  A
zabrneli njegovi tenko tožeči glasovi in sporočali      dolini      žalostno novico: nekdo Gradnikovih je umrl,  A
III. Po      dolini      so dirkale najneverjetnejše vesti o vojnih pripravah  A
pohodnemu bataljonu, ki se je uril v bližnji Nonski      dolini.     V tej čudoviti pokrajini sem letos preživel nekaj  A
sedlo, se jim je odprl pogled proti Suganski      dolini,      kjer je bilo tisti večer dokaj nemirno.Rdečkastemu  A
zamišljeno razgledaval po ozeleneli in razcveteli      dolini      pod seboj.Često je z zadrževano sapo opazoval  A
raznesla prečudna vest po mestecu, hitela dalje po      dolini      ter olepotičena in izmaličena še pred Lovrekovim  A
bodočnosti; ko je sredi občega vzhičenja kosila po      dolini      bridka smrt in se je krsta za krsto pomikala  A
umrlim, veselo v pozdrav novi svobodi... Tudi v      dolini      je zavrelo.V večjih krajih so se poleg narodnih  A
sladko‐topel, kakor more biti samo v tisti zeleni      dolini,      ki se vije, skrit studenec ljubljanske ravni  A
srebrnomeglenega pajčolana. Aleš se je oziral po      dolini.     Počasi je legal mrak na dolge lehe, na zelene  A
zaklenjeni in zadelani izbi, če je šel voz po      dolini      in če je šel proti Podlipi, ali proti Vrhniki  A
gozdičem, je še sijalo sonce in je pozdravljalo; v      dolini      pa je bil mrak in samo zlato jabolko na zvoniku  A
čemu bi hodila po hribih, ko so cerkve tudi v      dolini?     ... Kakšna pa je bila tista ženska, ki si ji hotela  A
samotna in tesnobna. ”Saj nisem bil v horjulski      dolini      ... kaj bi tam?Rekel sem kar tako ... da bi ne izpraševa  A
ozrli, še odkrili se niso, ko je zazvonilo v      dolini,      v tišini, avemarijo ...Njegove noge pa so bile  A
bežali iz mrtvašnice. Zmerom bolj tiho je bilo v      dolini;      le še malokdaj se je oglasilo ponoči ukanje  A
morda tudi ona na večerno nebo, ozrla se je po      dolini,      pa je spoznala, da je poslednji čas. Od vzhoda  A
Martinec pa se je začudil, ko se je ozrl po      dolini.     Zakaj vsa dolina je bila v senci.   A
na podružnicah že nedeljo poprej; in po vsej      dolini      je dišalo ves teden in zmerom močneje po cvrtju  A
od sivega neba in da se je prelivalo blato po      dolini      ... Sladak, ves blagodišeč veter je bil, praznikov  A
namreč ime - sva hodila do poznega mraka po      dolini,      še ko je odzvonilo angelsko češčenje; nebo se  A
Zdaj uživam bel kruh, izprehajam se po zeleni      dolini      in kadar sem truden, ležim na mehki postelji  A
prikazala visoka senca pred menoj. Noge so stale v      dolini,      temna glava je bila v večerni zarji.Prijela  A
potu dosegel to lepoto in resnico! Ostal si v      dolini,      ker si nisi upal na goro, pa se v svoji tenkonogi  A
med črnimi holmi, zasvetila se je globoko v      dolini      majhna vas v zaspani mesečni luči, bežal je  A
nakopičenih, oprašenih listih; majhno življenje, v      dolini      vzdihujoče, na pustem kolovozu. Sluti daljavo  A
hladna solza. Gledal je z zastrtim pogledom po      dolini;      iz prostranega polja je puhtela pomlad, nad  A
zvečer. V nedeljo se je Negoda poslavljal po      dolini,      drugo jutro je šel. III   A
vrnil na cesto, je bil, svet prijazen in lep; po      dolini      so se vžigale bele in rdeče lučke, migljale  A
prstom na zvon, zazvenelo je daleč po klancu, po      dolini.     Kako bi se torej ne bilo slišalo, ko je kričal  A
- Vsi že vedo! Po vsej      dolini      se je slišalo, zato ker je bil tako tih in teman  A
tako tih in teman večer. Stokalo je po vsej      dolini      in poslušali so in so gledali. -Prišel je po  A
postal in je gledal doli na vas, ki je ležala v      dolini      bela, od rose in jutranjega sonca umita.Gledal  A
je bil že na hribu, odkoder se je videlo po      dolini.     Tam doli se je svetila velika cesta, kakor črna  A
varno. Postal je pred okencem in je gledal po      dolini;      mirno je ležala vas tam doli, luči so gorele  A
jesensko jutro je bilo, megle so se vlačile po      dolini      in se plazile ob strmih rebrih gora, na vrhovih  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA