nova beseda iz Slovenije

dolini (801-900)


strmi rebri, po poljanah, ki so se raztezale v      dolini,      in po zaraščenih vrhovih je bila zopet tista  A
in glasno hrčanje spečih popotnikov. Niže v      dolini      pak srečamo drugo druščino.Šest možakov se je  A
konjih, razlegal se je daleč po raztegnjeni      dolini.     Trije, štirje vozniki, kolikor jih je premogel  A
zidali in povodnji, povodnji tam doli v drenovski      dolini      bo treba zabraniti.In naposled ‒ ne pozabite  A
nizkem holmu posestvo Boletovo: grad Drenovo. V      dolini      kraj dokaj močnega potoka pa so stale velike  A
lezla globoko pod grebenom po ozkem jarku proti      dolini.     Hipoma zaženo gonjači silen krik, da so lovcem  A
bolniku v stolu ter dejala: »Hladno je v tej      dolini!     « »Da, da!« prikimal je oni.   A
škripali murni, kobilice in drug mrčes, v samotni      dolini      pod njim pa so skovikale venomer mlade sove  A
dol, gledajo prijazno bele cerkvice. V tej      dolini      v selu Straža je imel stari Molek lepo posestvo  A
vola, moja vola ‒ da jih ni lepših v Moravški      dolini,     « javkal je Molek sredi sobe stoječ, a potem  A
koder se je odpiral diven razgled na široko, v      dolini      pod njima tekočo reko, iz katere so odsevali  A
hrepenečo poljubljal in stiskal k sebi ‒ pod njima v      dolini      pa so se žarili valovi veličastne reke v večernem  A
Malo potem je prišel Vran iz farovža. Po      dolini      se je vlekla še gosta megla, a posamični sončni  A
ter je veselo žvižgaje korakal proti mostu v      dolini      in preko njega na drugo stran, tja v nizke vinske  A
svojimi rdečimi žarki. Iz okna pa se je videlo po      dolini      na dolgo, belo cesto. Sem prišedši, se je obrnila  A
Prispel je ves razburjen do konca drevoreda v      dolini      in, ko je stopil venkaj na plano, ugledal je  A
sovražnika, ako bi prikorakal po šentrupertski      dolini.      Julka in jaz sva hodila okoli cerkvice, čitala  A
okrožnem sodišču, Pavla pa nahajamo tu v zapuščeni      dolini      gorate Štajerske. »Dobro jutro, gospod  A
je le, da hodi grajski učitelj navadno tja po      dolini,      na katere spodnjem koncu, dobre pol ure daleč  A
« ‒ tu je pogledal z medlim očesom po širni      dolini,      ki se je raztezala pod njima ‒ bilo je, kakor  A
glogovec ob tesnem kolovozu in mračilo se je po      dolini.     Prišla sta domov, ne da bi izpregovorila, in  A
katerega se je odpiral lep razgled po rodiški      dolini.      Debela, košata bukev branila je zadnjim sončnim  A
peli okroglo pesem, ki je odmevala daleč po      dolini,      govoreča o »mojem dekletu«. Stari krčmar Zabrdnik  A
katerem so kmetje pri krčmarju doli modrovali. Po      dolini      se je čulo žvenketanje kos in odmevajoče, včasi  A
razborško stran. Četrt ure hoda navzgor po      dolini      stal je na majhnem ovinku, katerega je storil  A
je le, da hodi grajski učitelj navadno tja po      dolini,      na katere spodnjem koncu, dobre pol ure daleč  A
skrivnosti skozi zelene, košate vrhove in po      dolini      šumlja bister potok ‒ to je krasno, to je navduševalno  A
krenili. Mrak je tudi že legal na zemljo in v      dolini      je postajalo vedno bolj temno. Dasi Marko ni  A
sedel majhen, postaren možič, očito tujec v tej      dolini,      in pušil tobak iz kratkega vivčka. Ta je nekaj  A
/ stran 81 . / 4 Lahka meglica lega po      dolini,      na vzhodnem nebu rdi nebo.Temno je še in skoro  A
pelje Peregrin travniško brano na senožet v      dolini,      da poruje mahovino. »Sanjalo se mi je!« reče  A
kaj hoče ta obširna stavba v samotni, divji      dolini?     Dandanes poslopje tudi v istini nima nobenega  A
promet se je preselil na železno cesto v savski      dolini      in, ko bi vsako leto proti jeseni ne prihajalo  A
pa je bilo drugače. Stransko gorovje po vsej      dolini      je bilo temno zaraščeno s smreko in borovjem  A
vranskim padarjem ‒ kakor so ga imenovali po      dolini      ‒ bila sta prijatelja; poslal je takoj hlapca  A
in ž njimi ves Graben, to je, vse občine po      dolini,      bogat in dolžnikov svojih ni neusmiljeno terjal  A
celih petindvajset let nazaj. Splošne razmere v      dolini,      kjer se vrše ravno povedani dogodki, bile so  A
Ná pest angleških zlatov! V tej      dolini,      kjer ne najdeš žive duše, jej ali pij zlato  A
in naposled premagali nesložno Evropo ... »V      dolini      nama ni bilo več varno,« nadaljuje Slovogoj  A
Naglo se neso proti severovzhodu. Globoko v      dolini      se vidi temno Bohinjsko jezero, okrog in okrog  A
razkazal bližnje učilišče za mladino v Labodski      dolini      nekdanjega Korotana. »Prav rad,« odgovori Rudovar  A
pravljici mož iskal izgubljenega konja v daljni      dolini,      dasi je vedel, da se pase v bližnji; knjige  A
celo blata ni nikoli toliko kakor v Kravji      dolini,      čeprav dežuje v Bohinju največ v vsem cesarstvu  A
kako imeniten je v Bohinju slap Savice ter v      Dolini      Peričnik.Zdajci se obeh pripovedovalcev loti  A
zmlete kave, ki je na gorah koristnejša nego v      dolini;      precej veliko mesenine, da nam tolaži lakoto  A
skrivaj nate ozirala, kadar si hodil po Zgornji      dolini,      čeprav me nisi več videl, kakor ti praviš, ali  A
Za klobasami smo uživali razgled. V      dolini      globoko pod nami smo videli nekaj hiš iz vasi  A
sestre v nižjih pokrajinah. Nekaj časa so v      dolini,      potlej se selijo v nizke planine in poleti na  A
moja povest, se je porodil in krstil v Zgornji      dolini      bohinjski dne 10. decembra 1799.Ko so ga prinesli  A
zaropotal in potlej dalje in neprestano ropotal po      dolini      in mimo jezera, ki je utripajoč v tankih valčkih  A
popotnikom v očeh. Ropotal je voz po Spodnji      dolini      mimo Bistrice, kjer je dobra teta Melkijadu  A
sem pa zvedel iz ust starega moža v Spodnji      dolini,      ki je bil zdravih ušes in dobrega spomina ter  A
takole: ‚Nekdaj sem dalj časa delal v Ziljski      dolini      na Koroškem.Tam žive ljudje blizu tako kakor  A
Trinos je bil dokaj trden kmet v Spodnji      dolini      bohinjski. Hišni priimek »pri Trinosu« je pridobil  A
vas bo zelo utolažila! Ta novica je v Spodnji      dolini      nekaterim ljudem znana; a vi je niste nikoli  A
so živilo po vseh žilah in širile blagost po      dolini      in planini.Pozdravljal sem bistriško kladivo  A
skodlica v burji. Usedala se je proti Bohinjski      dolini      in se končno spustila skozi vrata bistriške  A
ste se učili vsega rastlinstva? Da sem zdaj v      dolini,      stopila bi h gospodu Grmu.Ni učen gospod, a  A
ene hiše. Po stari navadi, zlasti v Zgornji      dolini,      se preveč ukvarjate in pehate z goro in planino  A
planina in vse to za manjši trud podajala doma v      dolini      njiva in travnik, ako se naučite umnega kolobarjenja  A
bročila velikanovo teme. Kadar so v mirni      dolini      opoldanji zvonovi opominjali pobožnika, naj  A
zavil v odejo. Drugi dan je nakrmil konje, v      dolini      naložil oglje in ga peljal v mesto. »Cesta me  A
bilo misli, ki bi ga omehčala. Voz je pustil v      dolini      in s konjema divjal v hrib. Pred hišo je konja  A
oplenih jo še pribili in naglično je šlo proti      dolini.     Otroci so nabrali resja in bršlina in obsuli  A
plečat, da bi bil ponekod lahko zajezil pot. V      dolini      so čakali nosači in še nekaj pogrebcev se je  A
Lovriček in France sta žalostno gledala proti      dolini,      Katarina in Milka sta sedeli na drveh in jokali  A
Dom je bil prazen. Franca in Neža sta v      dolini      služili, Janez, na katerega je največ zidal  A
racali s hriba v dolino; konja sta hrskala. V      dolini,      kjer je imel Lovrač šupo za voziček, je zapregel  A
redčiti in skozi okno se je usipala svetloba. V      dolini      se je kopičila in gostila megla, obronki gričev  A
Marijanica ga je zijala in si mislila svoje. V      dolini      sta vpregla in konjiča sta jadrno puščala za  A
gleda za drugimi, ne bom rekel, za domačimi, v      dolini      nekaj sumim, ker najrajši hodi doli.In da bi  A
doma ni vse prav. Rad bi bil ostal čez noč v      dolini,      še zadrževali so me, pa me niso mogli pregovoriti  A
Kje si pa bila?« jo je ogovoril Lovriček. »V      dolini,      zaradi moke!« je v naglici odgovorila Marijanica  A
najlepše!« »Prav, pojdeva; konja naprežem v      dolini      in se popeljeva.« »Prav,« je zategnila Marijanica  A
kopiti so se ukresale iskre. Zavili so proti      dolini.     Lovrač je šel spredaj in na konopcu vlekel konja  A
XXIV. Sinovi, ki so bili že skoro v      dolini,      so slišali strel, za katerim se je razlegal  A
bil je veliki ponedeljek. In takrat je v      dolini      zvonilo Lovraču, zvonili so blagoslovljeni zvonovi  A
odpeljali k fari. Zadnjikrat je šel po svoji ljubi      dolini.      Pogrebcev ni bilo.  A
je poskrbel, da jih je odneslo in morda kje v      dolini      zasulo,« je dostavil Bajželj, vendar pa ga je  A
Bogataju!« si je mislila in se ozirala proti      dolini,      če morda že ne gresta. Bajželj in Bajžljevka  A
Petra v šentjakobski župniji, v zgornji Rožni      dolini      na Koroškem, je bila ta dan lepo okrašena.   A
še živi v slovenskem narodu; ljudstvo v Rožni      dolini      pravi temu hribu še dandanes »Gradišče«.  A
zastopnikov iz raznih vasi daleč naokrog po Rožni      dolini.      Sonce je ravno jelo zlatiti sivo zidovje  A
razgled s tega hriba na vse strani! Po Rožni      dolini      se vije mogočna Drava, ki nam rodoviti žitna  A
kmetija je bila največja in najboljša v Rožni      dolini.     Svoje izkušnje v gospodarstvu pa je rad obračal  A
ropali in požigali ti krvoločniki po Podjunski      dolini.     Pred dvema letoma pa so opustošili ves kraj od  A
Njenemu toku sledeč, so šli navzgor po Soški      dolini,      dokler niso prišli do Gradiške.Tu so se ustavili  A
pečevju. Še dandanes imenujejo prebivalci v Rožni      dolini      jame v pečinah pod Rožco ‘Tabor’ in pripovedujejo  A
Zalina lepota je zaslula daleč na okrog po Rožni      dolini.     Prešla je celo v pregovor.  A
Spomin na njeno lepoto živi še dandanes v Rožni      dolini.     Milo se stori človeku, ko sliši, kako sivolasi  A
je kaj dobro ugajalo življenje v zdravi Rožni      dolini.     Kakor roža je rastla in se razcvetala.  A
tedaj je bila res kras vseh deklet v Rožni      dolini.      Posebno vrednost pa je dajala Zalini  A
pa si je ni hotel noben mladenič v vsej Rožni      dolini.      Tudi Mirku ni ostalo to dekle neznano  A
mogočen graščak in gospod podložnim kmetom v Rožni      dolini.      To so bili njegovi visokoleteči načrti  A
strica in še marsikaterega drugega moža v Rožni      dolini.      In tako smo zapustili svoj dom, ženo in otroke  A
planine. Med vsemi poročili je kmete v Rožni      dolini      najbolj tolažila vest, da so se blizu Trbiža  A
imenoval Matjaž. Ta vest je prebivalcem v Rožni      dolini      dajala veliko poguma in upanja.Mnogo jih je  A
se je veselila nevihte, ki je pretila Rožni      dolini.     Težko in nemirno je pričakovala trenutka, ko  A
pod roko. Naposled se je utaboril Turek v      dolini      pri Podkloštru.Ondi počiva tudi nocoj.   A
pri Serajniku, najpremožnejšem kmetu v Rožni      dolini.     Mnogo ljudi je bilo iz okolice.   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA