dolini (401-500)

Napotil se je k županu, ki je bil krčmar v	Dolini.	Spotoma je srečal človeka, ki ni bil ne gospod	A
in lepa hiša je sodnija, sredi trga stoji v	Dolini,	dolgo vrsto oken ima, visoka vrata in nad vrati	A
dokler bodo zmogle te moje stare roke! - Že v	Dolini	vam je rekel tisti kmet, razbojniki vam je rekel	A
oči. Pot se je vila ob položni rebri, v lepi	dolini	se je zasvetila bela vas.Prišla sta do županove	A
bili krenili vozovi na napačno pot - dol proti	dolini,	kjer je noč in trpljenje...Ustnice so se gibale	A
naša vas; zavriskal sem, da se je razleglo po	dolini	ter odmevalo od gorá. Cesta je bila gladka	A
živali je vseeno, človeku ne! Ti pa, če stojiš v	dolini,	glej v hrib, če stojiš na hribu, glej na goro	A
lepih spomladnih dnéh v lepi šentflorjanski	dolini...	Takó se nategajo tenke niti, potrgajo se in halja	A
Stopil je napósled k oknu ter gledal po zeleni	dolini	šentflorjanski.Iz polja in iz travnikov je kipelo	A
Tisto noč je romal popotnik po šentflorjanski	dolini.	Usoda je hotela, da je prišel mimo pokopališča	A
bila daleč zadaj, globoko spodaj, v megleni	dolini.	Zarja pa je sijala z vso svojo zlato glorijo	A
veselo, kakor da ni ležala neprijazna senca na	dolini	šentflorjanski in na resnem obrazu Jarebovem	A
radostjo in prešernostjo, v pohujšanje vsej	dolini	šentflorjanski.Samec je bil, mlad krčmar, postaren	A
lepa noč zunaj; nikjer ni takih noči kakor v	dolini	šentflorjanski.Vse tako tiho, da me je bilo	A
nanj božji prst: Liza, glej Jareba! - V vsej	dolini	šentflorjanski in morda v vsej slovenski domovini	A
bilo več, ne poti, ne vrb, tiho je sopla noč v	dolini.	Iz mesta so svetile luči, trepetale so in mežikale	A
pogrebci, ni bilo gospe Lize v hiši in tudi ne v	dolini	šentflorjanski.Brez besede in brez sledu; šla	A
Skozi okno sem gledal, pa sem videl tam v	dolini	dvoje ljudi. Vsaki izmed obeh je nosil težko	A
da vidi temne, lakomne oči, ki se ozirajo po	dolini.	Dolga mrzla senca je planila od hriba do hriba	A
stran 83 . / Veselo petje se je razlegalo po	dolini,	veselejše nego kdaj poprej.Fara je praznovala	A
izbo. Tam je odpahnil okno ter je gledal po	dolini.	Dolina pa je bila tako tiha, kakor da je	A
blodno frfotajoče vešče so se razkropili po	dolini;	tam za vrtom je ugasnila ena, za hlevom druga	A
pomežiknile. Poslednjikrat se je ozrl tujec po	dolini	od kraja do kraja. ”Škoda je detelje, ki	A
Večerjala je vsa družina. Mračilo se je po	dolini,	v izbo je sijala prijazna večerna zarja.	A
/ konca, takrat se povrnem ter izpričam tej	dolini,	da sem njen rodni sin!“ Mana je bila žalostna	A
trenil in skozi odprta okna se je razlegla po	dolini	vesela fantovska pesem. ”To je beseda prava	A
in je zakričal tako silno, da so ga slišali v	dolini	do zadnje hiše.Ko je udaril z glavo ob mrtvi	A
Tisto noč ni spal krčmar Elija in tudi po	dolini	so bila vsa okna svetla. IV	A
grešnim dušam ni dal miru in prikazal se je v	dolini	osojniški vsako noč, včeraj onemu, danes temu	A
noč za nočjo se je razlegala prešerna pesem po	dolini;	Elijeva krčma je bila ob nedeljah in praznikih	A
klanec proti domu. Spotoma se je oziral po	dolini	in po rebri; od hiše, od hleva in od skednja	A
svojem srcu, ves materin otrok. Oziral se je po	dolini,	po lehah, ki so se mokre in črne, pluga željne	A
prijel za roko. ”Glej, črna senca je bila v	dolini,	zdaj pa je še devetkrat bolj črna.-- Čas je	A
hišo; košata kakor grad se je razgledavala po	dolini.	Črna tepka je stala pred njo in se je z dolgimi	A
neznansko, da so se do zgodnjega jutra razlegale po	dolini	njegove hripave kvante. Kakor je bil sam	A
so rekli in so se križali. Takrat je šlo po	dolini	kakor spomladanski veter.Farani, kolikor jih	A
bratu. Hudi duh se je bil ponoči tihotapil po	dolini,	trkal od duri do duri, niti skednjem in hlevom	A
težkih misli in mrkih slutenj. Završalo je po	dolini	že navsezgodaj, še predno so klicali zvonovi	A
župnikove kuharice. Kaplan je hodil visok in črn po	dolini	ter je odzdravljal; zgodilo pa se je tudi, da	A
vasovat, temveč so se pretepali po vsej prostrani	dolini,	v znamenju križa in sulice.Noči so bile puste	A
Ljudje so se kričeči in moleči razbegli po	dolini.	Tedaj pa je segel v noč in povodenj rezki glas	A
bila!“ se je veselo in zmagoslavno razleglo po	dolini.	Zaobrnili so vozove ter so ves božji dan pili	A
strun na goslih - velik, črn hrošč je krožil po	dolini	kakor v sanjah, in njegovo brenčanje se je spajalo	A
ni ganil. Spomnim se nenadoma, da mi je bil v	dolini,	še globoko spodaj pod sivo meglo, zapihal v	A
sklonila; žalosten, ubit glas se je razlegel po	dolini.	Na potu kraj vasí je stal Mate, gledal je proti	A
razbijali po mizah. Pogledal je po klancu, po	dolini	-- pusta noč, svetloba zvezd ni segla tako globoko	A
rade videle moje uboge oči? Morda si že tam, v	dolini,	kjer sije sonce.Brž se napravi v hrib, ne poslavljaj	A
vzplamtela mesečina. Svetle poti so se križale po	dolini,	so se vile v hrib, toda vse poti so bile prazne	A
poglejte; ali se ni zgenilo tam, globoko v	dolini,	na veliki cesti?“ ”Kje?“	A
meni si bil, kakor si v vsakem človeku, v tej	dolini	rojenem, tudi v tistih in še najbolj v tistih	A
in grmičevjem, je zakril razgled na desni, po	dolini.	A na levi se je svet odprl, pust, žalosten svet	A
vasjó, je izviral studenec, ki je namakal v	dolini	poljá in travnike ter se naposled izgubil v	A
cesti nizdol, proti vasi, ki se je senčila v	dolini;	vsi so bili prazniško oblečeni in sonce je sijalo	A
priromale sence s klanca ter upihavale luči po	dolini,	počasi in tiho, kakor o veliki noči cerkovnik	A
rekel in se je napotil v vas, ki je ležala v	dolini	med košatimi vrtovi. Do prve hiše je prišel	A
gorela. Kurent je godel neutrudoma, po vsej	dolini	se je razlegala njegova pesem in zvezde na nebu	A
me je rodila mati, nesrečnica! Ozri se po	dolini,	Kurent, ozri se na ljudi - smrt je blizu, jaz	A
sive goré, vse potopljene v sončnih žarkih; v	dolini	se bleščí belo mesto z visokimi dimniki in prašnimi	A
razprostirali Lazi, velika vas, raztresena po	dolini,	po brdih in klancih.V zeleni dolini, ob vodi	A
raztresena po dolini, po brdih in klancih. V zeleni	dolini,	ob vodi, so se stiskale na kup visoke, bele	A
človek je bil, da malo takih v tej blagoslovljeni	dolini	malopridnežev.Njegovo edino opravilo je bilo	A
pogospodil, poimenitil? Vse je mogoče, v tej	dolini	nas malopridnežev je vse mogoče!“ Nato mi	A
visoko hrepenenje, poceni je ugled v tej naši	dolini	malopridnežev ...“ Gledal je srepo name, na	A
sivega neba je pršil droben dež, globoko spodaj v	dolini	so se zbirale velike rumene laže.Samo toliko	A
stal na pragu in se je oziral proti nebu in po	dolini.	”Da bi le vreme ostalo!“ je rekel.	A
straneh mu je cincalo dvoje lesenih posod. V	dolini	pred menoj je ležala vas, - to je kakih deset	A
že, da ji uide voz izpred oči, po klancu, po	dolini,	za hrib, in strah ji je bil stisnil srce. Ruta	A
na holmu so se svetile v nedeljski beloti. V	dolini	spodaj pa so še ležale sence in vrbe, ki so	A
hitreje in Francka se je spustila v tek. V	dolini	je bilo hladno in tiho; temnozelena voda potoka	A
izginile sence, ki so ležale še malo prej po vsej	dolini	in jih zdaj nikjer več ni bilo.Samo telo se	A
na klancu so se pomikale pisane gruče proti	dolini.	Francka je šla na dvorišče, vzela je kruh z voza	A
na zahodu in vsa pot je bila v senci. Šele v	dolini	se je spet zasvetilo, ali kolikor bolj so se	A
je bilo težko; stala je ob oknu in gledala po	dolini,	po belem trgu, ki se je svetil tam v beli prazniški	A
ustnice in Francka se ni umeknila. Šel je proti	dolini	in hipoma se je domislil svojih besed. Postal	A
obraz, na lica, in je napolnil vso sobo. V	dolini	so migljale posamezne luči, časih je katera	A
so prostrani lazi in odkoder se vidi po vsej	dolini.	Francka se je bila postarala; oči so ji upadle	A
prikazovali zeleni travniki, polje se je svetilo tam v	dolini,	sonce je sijalo na bele hiše, ki so se videle	A
Pred letom dni je nehala delati opekarnica v	dolini	in kajžarji, ki so živeli od nje, so bili berači	A
kjer so bile visoke skale vsenaokrog. V ozki	dolini	je tekla pod vrbami tiha zelena voda, blizu	A
že golo, veje so bile črne in mokre. Zadaj v	dolini,	pod skalami, je bilo temno in strašno, Francka	A
nebeška pesem... Bukovje šumi kakor takrat in v	dolini	trepečejo sončni žarki po zelenih travnikih	A
do ceste in se ozirajo doli; mesec sveti in v	dolini	se blešče bele vasi; mesto pa je skrito v somraku	A
dežela ... tam visoko šume zdaj gozdovi, polja se v	dolini	dramijo ...Vsako leto sem mislil, letos storim	A
se ozrle name ... Sence so se zgrinjale po vsi	dolini,	v daljavi so molčali gozdovi, zaviti v meglo	A
sama sebe slišala; še glas trobente angelove v	dolini	Jozafat bi ne bil tako strašen. Spočetka	A
Imel je prekrasen razgled po vsi široki, zeleni	dolini;	daleč do bukovih gozdov na jugu so se razgrinjali	A
obzorju. Kakor beli pajčolani so se vile megle v	dolini,	plavale počasi in leno nad rosnimi travniki	A
... Dobrih sto korakov od koče, malo nižje v	dolini	je stal Mrvin čebelnjak, njegovo edino bogastvo	A
završale krog njega. . / . / stran 116 . / V	dolini	je bilo tiho.Mesec je pokril poslopja z raztopljenim	A
holmu pred svojo kočo, kadar so plavale sence po	dolini	in je trepetalo v žareči krvi vse zahodno nebó	A
skoznje. A nenadoma se vam oko vzradosti: - tam v	dolini	in po holmu navzgor se razprostira zelen vinograd	A
suknjo ter se vrnil proti domu. Mesto je ležalo v	dolini	tiho in temno; a iz teme se je bleščalo na tisoče	A
kri. Pod nami je bila že vas in še dalje v	dolini	so se svetile bele trške hiše.Vse je bilo kakor	A
ozrl na nas... Dobro se nam je godilo v tisti	dolini.	Ljudje so bili kakor svetli zeleni travniki tam	A
in srkal! Če bi tisto noč romal popotnik po	dolini	šentflorjanski in če bi stopil k svetlemu oknu	A
trenotku, ko bi nenadoma ne bil nekdo zavriskal v	dolini,	tako zvonko in prešerno, da so se vsi ozrli	A
taki hudodelci po tej blagoslovljeni in pobožni	dolini	šentflorjanski!Kje je čednost, kako se imenuje	A
utonila v temi, nenadoma pa se je razleglo po vsi	dolini	šentflorjanski prešerno ukanje: grešnik je oznanjal	A
tej skesanega rodoljubja polni šentflorjanski	dolini	... Čas je že, o sladka Melita, da te povedem	A
duše je kakor ustvarjen ta polnočni izprehod po	dolini	šentflorjanski.Kaj bi ne odprl duri, da bi se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani