nova beseda iz Slovenije

dolini (901-1.000)


Beljaku, vse polje v celovški okolici in Podjunski      dolini      je bilo pokončano in steptano.Le Rožna dolina  A
nezgode, ki bi utegnile zadeti turško četo v Rožni      dolini,      ga je vzel za kažipota.Ali svojim četnikom je  A
Njih tožni glasovi so se razlegali daleč tja po      dolini.      Zalika se je oklenila svojega ženina  A
gričih. Naznanjali so prebivalcem v Rožni      dolini,      da se naj poskrijejo pred krvoločnimi Turki  A
ugasnili in skrivnostna tihota je vladala po      dolini.      Mirko je noter do jutra s svojimi tovariši  A
žetev za mojega carja, zame in moje vojake v tej      dolini.     Ali o tem ni sluha ne duha.   A
Beljaku povelje, naj se naša četa v gornji Rožni      dolini      hitro pomakne naprej.Združiti se ima z glavno  A
Združiti se ima z glavno vojsko v Podjunski      dolini.      Zatorej se je v turškem šotorišču jelo  A
obloženi so se pomikali Turki dalje po Rožni      dolini.     S seboj so peljali z Gradišča in iz Podgrada  A
glavna turška vojska od Beljaka po celovški      dolini      do reke Drave.Pri vasi Mohljiče se ji je pridružila  A
je pridružila še četa, ki je plenila po Rožni      dolini.     Ne manj kakor nad deset tisoč kristjanskih ujetnikov  A
omamljen se je napotil naš junak polagoma po Rožni      dolini      proti domu. Noge so ga komaj nosile.   A
Koroško. Nagloma je bil nabral Mirko tudi v Rožni      dolini      nekaj mož in mladeničev.Nato so šli vsi, oboroženi  A
moj jezik, kakor ga govorijo ljudje v Rožni      dolini      na Koroškem.Sam Bog mi je poslal to pisemce  A
gori na Koroško greva skupaj oba. Tam v Rožni      dolini      je moj dom.Tam je tekla moja zibel.  A
ko je še pestoval nežno Zaliko doma v Rožni      dolini.      »S solzami v očeh sva se ločila tvoj  A
Osemnajsto poglavje V Svetnah in Rožni      dolini      so delali medtem velike priprave za imenitno  A
Zali. Spomin na njo živi še dandanes v Rožni      dolini      na Koroškem.Ako prideš, dragi bralec, kdaj v  A
vse pred seboj uničujoč, po vsej Podjunski      dolini      do mesta Celovca in Rožne doline.   A
razlegalo poleti z njegovega vrta daleč okrog po vsi      dolini.      Poleg poštenega mačka bil je pri hiši Perun  A
zjutraj Kokodinov glas mogočno razlegal po tihi      dolini.     On je znamenje dajal, za njim so se oglašali  A
Po pravici torej bil je znan Kokodin po vsi      dolini      okrog in radi so ga ljudje vpletali v govor  A
odprta, dajala je lep razgled po vsi prijazni      dolini.     Ob straneh bili so prijetno namešani gozdi ‒  A
večera? Redka cvetica je sreča v ti »solzni      dolini«     ; išče je vsak; najde jo malokdo.‒ Krivo podobo  A
Mirodolskem domu. Na vrtu v zelenem šotoru, proti      dolini      odprtem, sedela je četvorica srečnih ljudi.  A
svitu njegovem vrhovi nasprotnih gora, mrak po      dolini      nastaja, iz tihih kotov razširjajoč se dalje  A
strani prost, tako da se je lepo videlo po vsej      dolini.      Vse je bilo že pripravljeno; miza z belim, tankim  A
Sonce je že zdavnaj zašlo in mrak nastaja po      dolini;      čas je, da se napotimo proti domu.« »Torej,  A
smrečja se je razlegala kosova pesem po tihi      dolini.     Molče je stopala družba, Zora in Breda spredaj  A
bilo tako tiho, tako mirno vse, po gozdu in      dolini,      reče gospod Mirodolski: »Še nekaj pogrešam;  A
Koliko drugače se je razlegalo njegovo petje po      dolini,      kakor bi véliki zvon zapel! Vendar so mu dajali  A
se mogel iznebiti spomina na hišo v prijazni      dolini,      kjer je ležal nekdaj tako, kakor leži sedaj  A
ni smela za njimi, sirota ‒ proti tihi, mirni      dolini,      kjer stoji prijazna hiša, dom miru in sreče  A
kakor se začenja v povestih. ‒ V prijazni, tihi      dolini      je živel oče, blag, dober mož, kakršni so dandanašnji  A
ni več tako veselo kakor nekdaj razlegal po      dolini.      In hišni oče!   A
zdrsnil južni sneg. Tih mrak je bil nastal po      dolini.     Družine so bile zbrane po hišah, pripravljaje  A
glasna vesela govorica se je razlegala z vrta po      dolini.     Smeh je bilo slišati vmes, šum, ropot in veselo  A
večerne rose. Z griča dol pa je donela po tihi      dolini      otožna pesem: Potoček, postoj, jaz  A
v tla upiral oči, zdaj nepremično zrl tja po      dolini;      slednjič je kakor srdit planil kvišku ter stresnil  A
gozda na desni strani ju je peljal po prijazni      dolini,      po kateri je tekel potok, z vrbami in jelšami  A
Imeli smo nedaleč od mesta v prijazni, tihi      dolini      sredi sadnega drevja prijazno belo hišico.Sem  A
ko sta šla urno dol po holmu, čez polje po      dolini      pa zopet gor na Svetinovo.Nobeden ni spregovoril  A
‒ Iz kotov po      dolini      vstaja mrak, zagrinja grm za grmom; slednjič  A
let stojiš tu nespremenjen, pod tabo pa gine v      dolini      rod za rodom; koliko si videl med njimi trpljenja  A
etnejšega. . / . / stran 61 . / IX Oziraje se po      dolini      okrog, kam bi se najprej obrnil, da najdem pripravno  A
so se nahajale tri prečudne reči. V skriti      dolini      je stalo drevo, ki je bilo spodaj mogočna bukev  A
hrastove in bukove veje in se pobili. V tisti      dolini      je prebival svet puščavnik, ki je poznal vsako  A
noč in dan, dokler je pokosil vse senožeti po      dolini      in tudi nad dolino.Mrvo je navalil k drevesu  A
navpik ta nesrečna, ogromna pečina, ki jemlje      dolini      svetlobo in gorkoto blagodatnega sonca.Najprej  A
precej odpreti. Zato pa se mi v tej solzni      dolini      tako neskončno živeti ljubi in prijetno zdi  A
Pomagat!« Glas se mu je razlegal kakor grom po      dolini      in dobravi.V bližnjih vaseh se ljudje prebude  A
naredila največ hrupa in smeha po vsej krški      dolini      zabavljica, s katero je pikal Brusničane.Ko  A
in ugonobili besne svoje napastnike. V Krški      dolini      se je odlikoval z zmagovito srčnostjo med vsemi  A
brambovci in prihiteti na pomoč trepetajoči krški      dolini.      Slovenski vojski je zapovedoval grof Humpenhorst  A
Ta koča je stala na strmem bregu. Pod sabo v      dolini      zagledam častitega starca, ki je sedel na kamnu  A
morebiti noben fant od izvira Krke pa dol v celi      dolini      noter do Save.Z vozom je ostal prvi dan v krčmi  A
ti ni treba bati ničesar. Kar hipoma bova v      dolini      na ravni poti.« »Pa da Jerice ni od nikoder  A
‒ O, kar potrpi malo! Kmalu sva v      dolini,      kmalu ...Le lepo stopi naprej in pazi, da ne zdrsneš  A
ne domujejo divji lovci, ker je koča preveč v      dolini.     Tu prenočujejo samo pastirji.   A
strahoto, ki toliko o njej pripovedujejo ljudje v      dolini.      »Hej, Mišnjek!« se je posmejal Kekec, ko se  A
dolino. Tekel je vso pot in se ustavil šele v      dolini.      Od tam pa se je ozrl nazaj na visoko goro.  A
smehljale v svoji krasoti zeleni, zbujajoči se      dolini.     A Kekec se ni zmenil za vse to.   A
A Kekec je ostal zunaj koče. Gledal je po      dolini,      nad katero se je polagoma večeril poletni dan  A
poskočnica za Bedanca gotova. Samo da sem v      dolini,      o, samo v dolini!« In Kekec je divjal naprej  A
Bedanca gotova. Samo da sem v dolini, o, samo v      dolini!     « In Kekec je divjal naprej skozi temno noč.  A
Bližam se koncu soteske in v dveh minutah bom v      dolini.     «‒ In resnično ‒ še preden je stopil stokrat  A
Pa tudi tega ne sluti, da sem bil jaz daleč v      dolini      in je morala biti sama v tej divjini.Še tega  A
na ves glas, da se je razlegalo po zagorski      dolini.     Nasproti mu je prišel kmetič in se je namuznil  A
samotnega gozda. Vedno bolj sta se bližala      dolini,      a vedno bolj se je mračilo.Utihnile so čebljajoče  A
je zavriskal, da se je razleglo po vsej tihi      dolini.      »Ju-hu-hu!« je zavriskal Kekec in je pričel  A
znal svirati, da nihče tako po vsej zagorski      dolini.     Pehta je kar stala pri vratih in ga poslušala  A
In čuditi se moram, da govore o vas ljudje v      dolini      toliko slabega in da se vas otroci bojé.Zato  A
tako dobri, da me izpustite. Oj, lepo je v      dolini,      teta Pehtara!Pa Koroščeve bo skrbelo, ker me  A
nikdar ne zgodi ... Praviš, da se me otroci v      dolini      boje?O, seveda se me lahko boje.   A
ker je bil prepričan, da bo čez nekaj dni že v      dolini      pri Korošcu.Izvlekel je iz žepa stekleničico  A
v gorah, ker nimava nobenega dela. A doli v      dolini      je veselo, rečem ti, volkec, da nikjer ni tako  A
rečem ti, volkec, da nikjer ni tako lepo kot v      dolini.     Tebi bi zelo ugajalo ‒ lovil bi se po vasi s  A
pomisli malo, kako lepo življenje bi imel v      dolini.     In jedel bi, kar bi si le poželel.  A
psičke in petelinčke in kokoške. Lepo bo nama v      dolini,      lepo, da nikjer tako!« A ko se je Kekec v jutru  A
me!« je ponavljal uporno. »Danes hočem biti v      dolini      in nihče mi ne ubrani tega ... Oj, volkec!Zdaj  A
Mudi se mi, mudi, ker me že težko čakajo v      dolini.     « In Kekec je dal Pehti roko.   A
pa je medtem hitel skozi zagorski gozd proti      dolini.     Vso pot je vriskal in prepeval, da se je slišalo  A
mežikalo zimsko sonce brez moči in svetlobe. Po      dolini      je bilo za dober seženj snega, a divje skalovje  A
pred silnim hrepenenjem. In ljudje doli v      dolini      pripovedujejo, da je dom tega sončnega zlata  A
ki se je razgrinjal pred njima. Globoko po      dolini      je ležala siva megla, da ni bilo videti mest  A
vasi in odrezalo Zili pot, da se je razlila po      dolini      in je zdaj jezero povsod tam, kjer so živeli  A
in se je ustavil šele, ko je bil skoro že v      dolini.     Zavil je na desno in se je plazil med grmovjem  A
korotanskemu potresu in o nesrečni ziljanski      dolini,      ki jo je popolnoma preplavila voda, ki ni mogla  A
v pozdrav in je stopal vesel in boder proti      dolini.      Toda ko je hotel stopiti v izbo, je obstal na  A
prišla na prvo višino, sta pogledala dol po      dolini.     In sta videla svetlobo, ki se je naglo pomikala  A
Skrajni čas je, da se umaknemo. V      dolini      si že najdemo varnega zavetja.« Nana se je ogrnila  A
strupen mraz, da so zamrznile vse vode po zagorski      dolini.     Ljudje so se zavijali v debele, kosmate ovčje  A
pomišljevaje. Zasvetilo se je po ozki, zagorski      dolini,      zasvetilo se je srebrno; biseri so se lesketali  A
govoril, da bo ofenziva, da bodo čez nekaj dni v      dolini      Italijani, o njem pa preveč vedo.Skomignil je  A
Tako, Francl, čez nekaj dni bodo Italijani v      dolini,      glej, da prideš.« Tudi njemu sem dal javko.  A
kaj daš na propagando, ki jo širijo beli po      dolini?     « »Tako ti rečem,« je odvrnil Tone, »velik cepec  A
oblečenih dobro oblečenega partizana. V neki      dolini      pod mogočnimi smrekami sem dobil odredovega  A
na Križno goro in gledala z daljnogledom po      dolini.      »Vaša dolina je pa zelo čedna,« je omenil Stane  A
njegova četa od rekvizicije, dobila nekje v      dolini      žganje in se napila. Borci so si podložili  A
kamionov. Počasi so vozili fašiste proti Loški      dolini,      štiri letala pa so se prepeljavala nad Cerkniškim  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA