nova beseda iz Slovenije
Ljubica dobiva skrivoma pisma iz Banjaluke ‒ | dobro | vem.S povešeno glavo mi hodi Saša cele popoldneve | A |
ne obnese, se polotim poljedelstva.« »To je | dobro, | « je rekel Vilar. »Dobro,« je potrdil Samojlo | A |
»To je dobro,« je rekel Vilar. » | Dobro, | « je potrdil Samojlo ter z rokama zaigral ob | A |
Čez poletje ti denar vrnem.’ | Dobro. | Ker sem vedel, da ima lepo in ugodno ležeče posestvo | A |
‒ Kako si, brate? ‒ ga vprašam. ‚ | Dobro, | fala (hvala) Bogu!’ mi odgovori.‒ Kako ti je | A |
‒ Kako ti je rodila pšenica? ‚ | Dobro, | fala Bogu!’‒Kako fižol in koruza? | A |
Kako fižol in koruza? . / . / stran 602 . / ‚ | Dobro, | fala Bogu!’‒ Kako češplje? | A |
‒ Kako češplje? ‚ | Dobro, | fala Bogu!’‒ A šta radiš, brate? la Bogu | A |
prodal in denar potratil. A vse to se mu je zdelo | dobro | in v redu.Zagrozil sem mu, da prodam vso živino | A |
dolžan. V konaku te pouče, da na tuje stroške ni | dobro | potovati v Meko. Čakaj!Šel sem k sodišču ter | A |
‚Kako ste?’ ‒ | Dobro. | A kako si ti, brate? smo vpili mi. | A |
A kako si ti, brate? smo vpili mi. ‚ | Dobro, | Bogu hvala!Tistega vašega psa iščem, da mu posvetim | A |
glavo in molčal. Še je vprašal Vilar: »Ali je na | dobro | prišla Luca?« Deček je zamrmral: »Šla je iz | A |
pred vstajo izselil v Dubrovnik, kjer se mu | dobro | godi.Po moji smrti idi i ti k njemu in se nauči | A |
hlev. Naj se mu za to dobroto na veke godi | dobro | v njegovem raju!Brez njegovega usmiljenja bi | A |
njegove besede liki kleno zrno iz vevnice. » | Dobro | uro za Tuzlo na zvorniško stran se začenja nizka | A |
zmočil usta in nadaljeval: »To se je zgodilo | dobro | leto pred prihodom avstrijske vojske. Leto dni | A |
okrajnemu načelniku Narančiću. Pohvalil meje in me | dobro | nagradil.Narančić je bil prijazen in zgovoren | A |
Atif Sarajlija. Hodil je svoboden po Bosni in | dobro | se mu je začelo goditi.Toda on je požigalec | A |
jesenskih šum, da ga ni tako zelo gnalo k drvarjem. | Dobro | ogret, je nenadoma pristopil k njim, ko so bili | A |
da mu jo poljubi, pa Vilar jo je odtegnil. » | Dobro | nam bo, kakor črv, v siru bomo živeli zdaj, | A |
želir, toliko da ste se povrnili, pa smo dobili | dobro | prežganko,« je rekel iz gruče Slovencev bebasti | A |
in obilo poplačano junaštvo oblastnikov. » | Dobro, | brate!Čuješ, ti butaš z glavo ob skalo, ako | A |
človeku mogoče.« »U-u-u ‒ gospodine Franjo, | dobro | moje!« je zavzdihnil Trkulja ter se zopet sklonil | A |
postelji napravljal Gajer. Vilar mu je želel | dobro | jutro in paznik se je mahoma vzravnal v vojaški | A |
Stopil je iz kota in šel proti vratom. » | Dobro | misel je imel naš gospod gozdar, da je preskrbel | A |
orožnik, ki, zatopljen v svojo zabeležbo, ni | dobro | razumel dečka. »Molči, ušivec! | A |
kar storim danes ‒« . / . / stran 654 . / » | Dobro, | dobro,« je pohitel Vilar, srčno želeč, da bi | A |
storim danes ‒« . / . / stran 654 . / »Dobro, | dobro, | « je pohitel Vilar, srčno želeč, da bi se iznebil | A |
Drljača je šel, ker je želel, in se ni povrnil.« » | Dobro | ji bo v mestu, Pero.Gospodin Franjo jo skrije | A |
ali pa pehar starih dukatov in križavcev. I, | dobro | je, kar je, čeprav France ne potrebuje.Iz tega | A |
prtljago in tako je govoril handžija: »Dal ti Bog | dobro, | Danica!Sprejemaj dobre nasvete in pomagano ti | A |
je sedela deklica že na konju. Stal je šele | dobro | na vratih v življenje in že je vrelo v njem | A |
hraščino in se pokrepčali iz torbe. Ko so si bili | dobro | opomogli, so se vzdignili in odpravili.Spotoma | A |
mesto pred mrakom.« »Že prav, France, je že | dobro, | « je pohitel Hren in posvetil s svetilnico v | A |
Potem se je priklonil in slovesno je pristavil: » | Dobro | mi je došla tvoja varovanka.Pozdravljena v moji | A |
ter skladnosti njene postave. Jedva je Danica | dobro | sedela, že sta se vzpela dečka k njej in od | A |
Danica Miloševićeva je njeno ime,« je pojasnil. » | Dobro, | to treba vedeti.In kakšno dostojanstvo naj pridenem | A |
zabrusi v obraz, kakor bi ti drugod mirno voščil: | Dobro | jutro, France!« »Ne bodi zajec, Vinko!« | A |
zavetju pri davkarskem uradniku Hrenu, ki je | dobro | znan Vašemu blagemu sinu gospodu Saši.Obžalujem | A |
k njej in se prepričati, je li pri Hrenovih | dobro | shranjena, zakaj meni pozimi nemara ne bo mogoče | A |
obljubam in kar je glavno, mejna reka Drina, | dobro | zastražena, bi zabranjevala večjim četam za | A |
Danico vred. Prepričal se je, da se ji godi | dobro, | kakor še živ dan ne.Hren nikakor ni pozabil | A |
Beseda je dala besedo in preden se je Vilar | dobro | zavedel resnosti položaja, so drvarji že s pestmi | A |
soproga rada daje Bošnjakom blago na počak.« » | Dobro | srce ima moja zvesta ženica.Bog bodi zahvaljen | A |
Šivati poizkuša, pa ne more. | Dobro | ve, da bi kdove kakšne nestvore našila na platno | A |
»Kako ste, gospod inženir? | Dobro, | a?« je vprašal Mik ter rinil Vilarja v kot proti | A |
vprašanju ali pa o porobi zavojevanega ljudstva. In | dobro | se je zdelo Vilarju, da se je odkrižal tiste | A |
ju spodil od dela. V konaku je bil Bierkopf | dobro | popisan; pl.Pester ga je bil zelo priporočil | A |
ona štela opanke in jih pregledovala, so li | dobro | popravljene, se je Vazko zagledal skozi odprte | A |
čakšire, tem bolj je rastla v njegovi glavi | dobro | znana pobratimova podoba.In čuj ‒ zdajci je | A |
Srečna sta, da sta dobila tega učitelja.« » | Dobro | je, dobro.Ali čudno, Nikolić! | A |
sta, da sta dobila tega učitelja.« »Dobro je, | dobro. | Ali čudno, Nikolić! | A |
na denar. »Hvala ti, gospodine Franjo, vrlo | dobro | moje, solnce moje žarko ‒« Vilar mu je s kretnjo | A |
Vstaši so bili s strelnim in golim orožjem | dobro | preskrbljeni; včasi so uporabljali tudi kamenene | A |
Tedaj se je razburil general. » | Dobro | je vse vedeti, pa ni dobro vsega storiti,« je | A |
razburil general. »Dobro je vse vedeti, pa ni | dobro | vsega storiti,« je zavpil.»Dosti je! | A |
samostan mašala (arabski: ma-ša-allah!) | Dobro! | Krasno! Živio! merdžan korale momak mladenič | A |
razumel Gorca. »A kdo nam neti ogenj za našo | dobro | stvar?« »To bi bil še narobe svet, da | A |
Neko jutro sem slišal nastopni razgovor: » | Dobro | jutro!Kaj pa, mamka, ali ste dobro spali?« se | A |
»Dobro jutro! Kaj pa, mamka, ali ste | dobro | spali?« se je oglasila Vahulja vprašaje v Gregorkino | A |
oglasila Vahulja vprašaje v Gregorkino kuhinjo. » | Dobro, | hvala Bogu!Zdrava sem in spim dobro.« | A |
»Dobro, hvala Bogu! Zdrava sem in spim | dobro. | « »Ali ste kaj slišali godbo, kako je | A |
pokorščino; če se je pa domislil, da bi bilo | dobro | pogledati tudi v kako drugo knjigo, je dal svojemu | A |
likal dodelane čevlje, žene ni bilo doma. » | Dobro | jutro, gospoda!« je kliknil Vah, »po čevljičke | A |
mašinah, res na videz je na blesk, ali komaj ga | dobro | nategnete in stopite, pa je preč - resk!Jaz | A |
dan na dan. Zato pa se je svetil, ko sem ga | dobro | ogolil, kakor salo in plaval je z menoj preko | A |
in v kratkem so se pri naju udomačili. To je | dobro | znamenje, se mi je namuznil Madžar, ko so se | A |
prekopicavali po slami.« »Zakaj je bilo tisto | dobro | znamenje?« je vprašal zaradi priličja Lazar | A |
hlev. Že se prepeljavata po dvorišču in to je | dobro | znamenje.In res, kmalu sta stali najemnikovi | A |
Madžaru njegova Kolomba. Pri luninem svitu sem | dobro | razločil, kako so se v njiju pomenek vtikali | A |
prejšnja leta, pride čas, in Ivanka spozna, kako je | dobro, | če ima ljudi, na katere se lahko zanaša - pride | A |
k Lazarju, rekoč: »Gospod Lazar, Vi imate | dobro | srce.Blagoslov božji bo z Vami, če ostanete | A |
čevljev.« »Seveda ne, ali umeriti jih zna kaj | dobro. | Meni jih je ona pomerila.« | A |
puhlim postopačem, ki se sramujejo službe, če ni | dobro | plačana.Delo mu je postalo dolžnost in jel je | A |
smehljaje sem mu molil obročni list pod nos.« » | Dobro | si mu nataknil besedo,« sem dejal, »a kaj oštir | A |
XI. Jedva sva se drugi dan zvečer | dobro | vglobila v knjige, ko stopi Gregorka v najino | A |
je bilo žaltavo davi,« sem se ponudil ženici | dobro | hoteč. »Bog pomagaj in devica Marija | A |
nihče drug ga ni vzel kakor ona - pravi. Baba | dobro | ve, da dekle ne pojde k sodišču iskat pravice | A |
konec besedi tako ali tako. Jedva sta se Vaha | dobro | vgnezdila v domu, že sva začula Vahuljin zvonki | A |
s svetom in dejanski. Vah je pokazal svojo | dobro | stran in z neko mračno marnostjo in skrbljivostjo | A |
poslušal častnika, čeprav to vse vkup nič ni! | Dobro, | brezskrbno življenje jim rodi brezmiselnost | A |
mi je vrivala čedalje bolj misel, da bi bilo | dobro | preskrbeti si svoje ognjišče, še predno se voz | A |
pametno o svoji zadevi. Če obvelja moja beseda, | dobro; | če ne, tudi dobro: beseda ni volk, da bi koga | A |
Če obvelja moja beseda, dobro; če ne, tudi | dobro: | beseda ni volk, da bi koga požrla.Saj veš, kako | A |
Lahno priskakuje sem hitel domov, ker sem nesel | dobro | novico, ki je na moč silila na dan.Bog nam daj | A |
koga prosila pri drugem človeku. »Še škof ga | dobro | poznajo, saj sta vkup v šolo hodila,« je kliknila | A |
starim sošolcem, ki se je pohvalil, kako se mu | dobro | godi, kako se ženi in tako dalje.« | A |
da je šla gospodinja moledovat za Lazarja in | dobro | se mi je zdelo, da sem spravil v tir tako tehtno | A |
so dandanes vsakemu na jeziku in pogodi, - a | dobro | je, če človek vsaj uprežen, da more vleči in | A |
rebelijon - to pomislita! Ko bi pa moje vama | dobro | hoteče besede ničesar ne izdale, bi bil prisiljen | A |
Tako! | Dobro! | Vi ste se posebno junačili!« je dejal in se obrnil | A |
glavo in povel z roko, kakor da hoče reči: Že | dobro, | vse vem!Stopil je proti durim najine sobe, katere | A |
pa zmerja - zdaj pa, ko sem videl, da kaže | dobro, | usmiljeno dušo, sem se zopet sprijaznil z njim | A |
gostilne pri ‘Beli vrani’ je ravnokar prineseno. | Dobro | je in zdravo.«Nalila je kozarec in se spomnila | A |
To nobenemu mar! je odgovoril. | Dobro, | sem dejal, mošnjiček bom pa jaz dal nazaj tja | A |
»Saj bo nemara toliko.« »In kako | dobro | izgledate sedaj, bolje nego ste takrat. -Oh | A |
Verjamem, verjamem, da Vi, ki ste tako vestni, | dobro | skrbite za svoje ljudi. -Oh, gospod Pipan, nekaj | A |
Tinici. Tu v razveselilnih prostorih smo se jako | dobro | počutili.Udarili smo v živ pogovor in pomenek | A |
Vahovim. Bila sva v položaju človeka, ki se je | dobro | naspal in nabral one duševne in telesne sile | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |