nova beseda iz Slovenije
»Repata zvezda!« »Zelo | dobro! | Tako nekako: V znamenje, da Bog spet plete šibo | A |
dejali so večkrat, »ker imamo na vrtu tako | dobro | vodo, kakor je ni kmalu v naši soseski.Ono leto | A |
vrednega spoznali, gledati jo iz obličja v obličje. | Dobro | vem, kako sem jih nadlegoval in prosil prve | A |
peljali pred kamrico, kjer sem mogel čevlje | dobro | odrgniti.Ko sva stopila v svetišče, zapahnil | A |
in o sinu Petru, kako je prišel v Trst, kako | dobro | službo ima in še več drugega, kar sem davno | A |
nekaj v hiši, kar naj je vsaj zjutraj uro prav | dobro | nadomestovalo.Ta nekaj je bil visok črn klobuk | A |
videlo, nego samo klobuk, ali jaz sem vendar | dobro | vedel, kdo korači pod tem klobukom in o tem | A |
ki vidijo, da so prebrisane glave in da se | dobro | uče, to sem že večkrat slišala.Ti pa nečeš dobro | A |
uče, to sem že večkrat slišala. Ti pa nečeš | dobro | svojemu sinu, ali hočeš po vsej sili, da bo | A |
Krivček, mož po vsej fari in še daleč naokrog | dobro | znan.Bil je izučen čevljar, ali kar je cesarja | A |
neizrečeno veliko zdelo. Avguštinu se je prav | dobro | godilo.Njegovo največje veselje je bilo v lemenatu | A |
desetino od kruha, sadja in sladkarij. Vse je bilo | dobro, | Avguštin bi bil prav brezskrbno živel, ko bi | A |
božjo pomočjo je konec prvega pol leta že prav | dobro | ločil b od d in ko so minila tri leta, prišel | A |
reši vojaščine, posebno ker so oče trdni in | dobro | pri moči.Torej je potrpel z grščino, dasitudi | A |
on z višjim davkarjem, z gospodom Srakarjem, | dobro | znan in da je pri njem že za Avguština govoril | A |
kratek čas, ni mogel tisti dan pripraviti v | dobro | voljo.Avguštin je bil tako srečen, da je sčasoma | A |
spomniti. Dasitudi mu v nedeljo ni bilo prav nič | dobro, | vendar je sklenil na večer zopet iti v druščino | A |
pokašljujem, pa me ne zapazi, nazadnje ga nagovorim: » | Dobro | jutro, gospod Šnakšnepskovski!« »O, dobro jutro | A |
»Dobro jutro, gospod Šnakšnepskovski!« »O, | dobro | jutro! ste vi tukaj?Ravno prav, glejte tukaj | A |
da bi ničesar ne videli, no to ni mogoče, le | dobro | poglejte in morate kaj videti; le prav dobro | A |
dobro poglejte in morate kaj videti; le prav | dobro | v kotiček poglejte, prav natanko ‒ ali ne vidite | A |
skuje. ‒ »𠆪phodius subpedenovissimobarbatus’, | dobro, | bo že!« Pa kar naenkrat jame Šnakšnepskovski | A |
to vse drugače po ušesih šumi, in ko bi mogel | dobro | grško ime sestaviti, bi mi to veliko več slave | A |
Šnakšnepskovska »ad matres« počivat; pa saj | dobro | vem, da je še vedno deviški samec.‒ | A |
imenu, ki se od drugih svojih sorodnikov prav | dobro | loči.Mislite si moje veselje. | A |
pa ležala mastna krača, nekaj klobas in kup | dobro | zapečenih regelj. Ko me Šnakšnepskovski zagleda | A |
»Verjemite mi, da se vam moja suknja prav | dobro | podaja, pa če le nočete, siliti vas ne morem | A |
majhno dete, ki se živi zgolj od mleka in se prav | dobro | počuti.« »Zato ravno pravim, da je mleko le | A |
prav dal, ali ker boljšega ni bilo, je móglo to | dobro | biti. Šnakšnepskovski veli prinesti še latvico | A |
prinese Šnakšnepskovskove hlače, ki so bile že | dobro | presušene.Gospod začne Češnovarja nagovarjati | A |
bolezen. Tonček še ni vedel, kaj se pravi | dobro | živeti; da je bil le sit, je bil zadovoljen | A |
Nazadnje je snubil sicer siromašno, ali lepo in | dobro | Ančko, hčer pijanega kajžarja.Ančki se je krčilo | A |
Mina je skuhala večerjo, ki je posebno Tončku | dobro | dišala, in potem spravila otroka spat, sama | A |
fant lahko ostane tu.« »Sam Bog ti je dal to | dobro | misel.« Mina je šla v kamrico, kjer sta mirno | A |
navdajalo veselje, ko je videla, da je storila | dobro | delo, in hvalila je Boga, ki je tudi bratu omečil | A |
in ni več mislil na dom, kjer niso znali tako | dobro | kuhati in niso imeli takega kruha kakor pri | A |
se učila od nje brati in Tončku je šlo učenje | dobro | od rok, da je o veliki noči za pirhe dobil od | A |
besedo, »ti moram še nekaj povedati in to si | dobro | zapiši v glavo.Kar tebi ni mar, za to bodi slep | A |
drevo. Vse, kar mu je rekel gozdar, vse si je | dobro | zapomnil in graščak sam je imel veselje s fantom | A |
držala. Tonček pritisne precep, da se je nož | dobro | zasadil, in ga vleče počasi k sebi in, ko ga | A |
zgube, solze so mu zalile oči in te solze so | dobro | dele njegovemu otrplemu srcu.Na trati je pokleknil | A |
k sebi in mu reče: »Pojdi v grad! Da se boš | dobro | vedel, o tem sem prepričan in upam, da boš kmalu | A |
»V Hudem breznu, zdrobljen na kosce.« » | Dobro! | « Tonček je šel v grad in tu se je vedel tako | A |
Tonček je šel v grad in tu se je vedel tako | dobro, | da so ga imeli radi ne le graščak, ampak tudi | A |
večjih in manjših cul, polnih hrvaškega tobaka. | Dobro | so se preskrbeli, si misli sam pri sebi in hoče | A |
človek, katerega pa Tone ni poznal. On ju je | dobro | videl, ker je ravno svetloba iz špranje sijala | A |
kuščarje in smuknem mimo njih. Še preden so se | dobro | zavedeli, sem bil že pod smrekami; eden je še | A |
na glavi so se čutila zrna pod kožo. »To je | dobro, | da imaš tako trdo bučo,« se šali Jernač. »E | A |
odšli, in potem je šel tudi on za njimi. Prav | dobro | mu je delo, ko ga je spet obsijalo svetlo sonce | A |
odpusti mi, če sem te zadnjič razžalil.« »Že | dobro | ‒ vse je pozabljeno!Zdaj pa še nekaj!« | A |
prinesli. . / . / stran 9 . / Torej mislim, da bi | dobro | bilo, ko bi se doma držal, da mi boš pri rokah | A |
delo spet iz rok in ploskne z rokama: »To je | dobro, | da ravno zdaj ni očeta doma, da bi jih le še | A |
šli radi k teti, dopuščam vama, ker sem reč | dobro | premislila!« Ko bi jima bila mati povedala, | A |
modra kakor plavica v pšenici; tudi se je ljudem | dobro | zdelo, da nista imela tako hudih brk, in Nepotrebnikova | A |
mojo sobo; ako se pa jaz prej, pridem k vam.« » | Dobro, | gospod ritmajster!« Vsak je imel dve sobi. | A |
Vsi otroci so zavidali Janezku in on je to | dobro | vedel, zato je pa tudi kaj moško korakal in | A |
zato, ker je znal slovenski, dasitudi ne prav | dobro, | ali vsaj toliko, da so se razumeli.To je županu | A |
mora pač daleč biti. Ali kako, da govorite tako | dobro | slovenski?« »Naš slovaški govor se ne loči ravno | A |
silo.« »Ne samo za silo, reči moram, da prav | dobro | govorite. Nekateri ljudje imajo že takšen dar | A |
In pozneje nemški? Ranjki učitelj, Bog mu daj | dobro, | koliko truda si je dal revež in koliko meric | A |
naših krajih?« povprašuje Levka dalje. »Prav | dobro, | spominjajo me moje domačije.« »Ah, pri vas mora | A |
poglej, Anka, kakšen prt si pogrnila na mizo. | Dobro | veš, da v svoji hiši kaj takega ne trpim, pri | A |
hišo. Dokler je bil on živ, se je imela prav | dobro; | pošiljal jo je v nunske šole v Ljubljano in | A |
njegova ljubljenka. Ni sicer mislil, da je | dobro, | ako se človek, posebno v mladosti, odteza društvu | A |
To je vedno znamenje dobrega srca.« »Ali | dobro | srce se lahko pokaže tudi drugače!« »Morebiti | A |
vedno dosti opraviti. Zdaj je Berta imela kako | dobro | idejo, kaj bi se dalo še storiti, zdaj je kaj | A |
veliko sobo je legel prijazen somrak, ki tolikanj | dobro | de ljubečim srcem.Mati je tudi položila delo | A |
hotela, ji ni mogla ničesar očitati. Saj je sama | dobro | poznala te sladke bolečine. »Umiri se, Berta | A |
prišla dalje nego prvi dan. Vahtmajster je to | dobro | uvidel in je tudi vedel, ko bi Levka zvedela | A |
plašč in položi denar na mizo. »Lahko noč, | dobro | spite!« poslovi se Boltovec in gre počasi iz | A |
srca rad povem, kolikor mi je znano.« »Mi vsi | dobro | poznamo Dorico, ker rasla je tu med nami in | A |
videl prijaznih vaših krajev, kateri so tolikanj | dobro | deli bolni moji duši. Moji dnevi gredo h koncu | A |
slišal teh besed, ali on jih je slišal ‒ in | dobro | razumel. Dvanajsto poglavje Neki popoldan | A |
ker ostane še dva dni med njimi. Le sestri sta | dobro | vedeli, Berta je Juliji prejšnji večer vse povedala | A |
se spet vrnili na svet zlati časi, ker tako | dobro | se mu še ni godilo nikoli. Možini je ostala | A |
spet napravil? ‒ Pa čemu bi še vprašala, ker | dobro | vem, kam si se napotil.Ali ti res ni mogoče | A |
bilo preveč. Ugovarjal sicer ni, bodisi ker je | dobro | vedel, da je vse res, kar mu žena očita, bodisi | A |
je poleg njega lahko pil vsak, kdor mu je dal | dobro | besedo. Največ se je pa pri tem okoristil Dragar | A |
pašnik, ki je na eni strani mejil na ogrado, prav | dobro | zemljo in da bi se na to stran dala ograda razširiti | A |
polju. Tu je pretresel svoje zlato v mošnjo, | dobro | jo zadrgnil in zavezal ter zavil v ruto. V Volčah | A |
Križu ‒ tako se je imenovala gostilna ‒ dobil je | dobro | jed in pijačo in pošteno domačo besedo, kar | A |
Nisi ti prvi in tudi zadnji ne boš. Zapomni si | dobro: | Ni vse zlato, kar se sveti.« Zdaj vzame gospod | A |
pogovorih je Čerin opazil, da je profesor o vsem | dobro | poučen, dasiga tako dolgo ni bilo doma, in vsak | A |
Nisi solda ne vzamem. A prosim te, nauči jih | dobro | te naše mladeniče, da bo vsak poznal to sleparsko | A |
/ »Janez, veruj mi, danes si storil dvojno | dobro | delo!In ako Bog da, ne boš se kesal.« | A |
preveč žita. Vem, da na tvojem svetu dosti | dobro | obrodi, ali to vendar ne velja, ker zdaj nima | A |
gnojišče, kakor te jaz naučim. Posebno pa si | dobro | zabij v glavo, kaj ti zdaj porečem: Redi toliko | A |
Samo pri Dragarju se je oglasil. Ni še | dobro | sedel, že postavi krčmar predenj polič vina | A |
tudi jaz letam okoli, delam malo, živim pa | dobro. | Znam tudi prerokovati in če mi prepustiš svojo | A |
obeh prideš v Šiško. Meni sta znani obe prav | dobro, | jaz te peljem, po kateri je tebi ljubo.Samo | A |
bom še jaz tega razkladal, posebno, ker sam | dobro | vem, da se pri »cvekih« malo spoznam.Jaz se | A |
še videti ni bilo. Volarji in brodniki so | dobro | živeli, ker so bili dobro plačani, in lepe krajcarje | A |
Volarji in brodniki so dobro živeli, ker so bili | dobro | plačani, in lepe krajcarje so pustili po zaloških | A |
bistri Savi. Kopel se je sparjenemu telesu kaj | dobro | prilegla.Najrajši bi bila ostala ves popoldan | A |
bolelo za ušesi, ali za žejo je bilo vendar | dobro, | posebno z vodo. Ko se malo oddahneva, vzameva | A |
vsega, kar bi mu poželela razvajena duša, to sva | dobro | vedela, še preden sva šla na pot; ali toliko | A |
žganju. Rajnki svibenški gospod, Bog jim daj | dobro, | so pa govorili vse drugače.Šli smo na zajce | A |
posebno za v gore. Seveda preveč ni nobene reči | dobro. | « Žganjar natoči Mešičku in mu namigne, češ le | A |
z obvezano glavo. »Dober večer, ali bolje, | dobro | jutro,« nagovori prvi mož druščino. »Bog ga | A |
neko dekelce je malo zacvililo, pa je bilo koj | dobro. | Če meni ne verjamete, pa vprašajte tegale; ravnokar | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |