nova beseda iz Slovenije

dobro (2.301-2.400)


obstopili in so čakali. . / . / stran 82 . /      Dobro,      dobro! jih je pomirjal in tuhtal.Nato pa se  A
in so čakali. . / . / stran 82 . / Dobro,      dobro!      jih je pomirjal in tuhtal.Nato pa se je v preblisku  A
otroka, ga je dopolnil drugi spremljevalec.      Dobro,      se je še bolj zmračil Bumbaš.Razumem, kaj  A
še tisto, za kar je vedel, da počne Fana.      Dobro.      Fana lahko bere z dlani, je pritrdil stari  A
Lepo sva se to zmenila.      Dobro,      da sva se zmenila.Videl boš, kako bova poslej  A
izrekel: Vseeno ne vem ‒ ne vem, ali je to      dobro?      Ih! ga je ošinil Žlajfar.  A
da bi ga kdo motil, ko Bážika Joška počiva!      Dobro,      je popustil Bumbaš.Dobro ‒ bova pa počakala  A
Dobro, je popustil Bumbaš.      Dobro      ‒ bova pa počakala. Kolikor bo pač treba, bova  A
Ej, Klantoš! Prišleku niti      dobro      v oči ne pogledaš, potlej pa mi praviš, da si  A
na stolu. Vedel sem jaz, da to tako ne bo      dobro!      Kaj ‒ kaj si ti vedel!? je zaplahutal starec  A
Da! A prav      dobro      se spomnim: bil je mlad srbski žandar Jolo Lukić  A
pospravi violino in ju je rinil s stolov.      Dobro,      dobro, dobro, ga je pomirjal Bumbaš, ki je  A
pospravi violino in ju je rinil s stolov. Dobro,      dobro,      dobro, ga je pomirjal Bumbaš, ki je vztrajal  A
violino in ju je rinil s stolov. Dobro, dobro,      dobro,      ga je pomirjal Bumbaš, ki je vztrajal na svojem  A
revščina napravlja k veselju ‒ revščina, ki nima za      dobro      pijačo in za pravo bando. Pa potem?   A
Nemalokrat je tako Halgato moral igrati le za      dobro      voljo, ki je preprečila, da ju niso še bolj  A
njegovi hlapci počivali, napravi rahel dež. ‚     Dobro,     ’ pravi Tito, ‚samo pripelji mi vsaj štiri take  A
Fana je pokazala na Ano.      Dobro,      je zamrmral.Kaj lahko bi zaklal napačno.   A
Fana je spet pogledala Ano.      Dobro,      je odmahnil, ena ali druga, isto sranje.Ker  A
to storil? . / . / stran 131 . / Ko pa to      dobro      vem, zakaj se to dela!Zato, bratec, vidiš  A
Nikoli se ne bo spraševal, če je prav, za kar se      dobro      ve, da je prav. Hm, ja ‒ vidim, vidim, je  A
me je nekaj spreletelo, da ne bo z njim vse      dobro.     Ja!   A
znanilo, kar se mi je slišalo! In videli boste:      dobro      se tudi ne bo izcimilo! Zdaj so bili že povsem  A
Da. Halgato si je zelo želel, da bi se vse      dobro      razpletlo. Noč je bila že taka priložnost, ko  A
vzkliknil Pišti. Že vseskozi je vedel, da mu ne bo      dobro      z nami.Samo, kaj si je pa mogel ‒ saj ni bil  A
grenke gube, ki se jih je Halgato tako bal.      Dobro,      je potem komajda rekel.Morda res bi, je pogoltnil  A
vsemu eno. Pišti je to njegovo nelagodje že      dobro      poznal, pa se mu je vendarle zmeraj znova smejal  A
pestjo v ramo, ga takole, po pasje, povohal: O,      dobro      dišiš, še zmeraj dobro dišiš!Gotovo si spet  A
po pasje, povohal: O, dobro dišiš, še zmeraj      dobro      dišiš!Gotovo si spet dobre ognje kuril in v  A
Kako je? je vprašal goslar.      Dobro,      je odvrnil dijak.Pa pri vas?   A
Pa pri vas?      Dobro,      dobro, je skomignil. Potem sta bila zadovoljna  A
Pa pri vas? Dobro,      dobro,      je skomignil. Potem sta bila zadovoljna, da  A
skomignil. Potem sta bila zadovoljna, da je      dobro      in o tem nista več govorila. Kakor se Halgato  A
Tako mu je bilo, ker je videl, da je Pišti      dobro.     Pa ker je vedel, da bo lahko zdaj spet vsaj nekaj  A
se vrnil. Zdelo se mu je namreč, da bi bilo      dobro,      če bi tudi Pišti to vedel.Da ne bi morebiti  A
čutil je, da to, zdaj, ni prav, da tako ne bo      dobro.     Niti ne zaradi Petarnega in njegovega nepredvidljiveg  A
Petarni si je zelo prizadeval, da bi ji bilo      dobro.      Ko je šla v službo, ji je kupil celo avto, da  A
emikastili, je poniknilo vse njegovo hotenje. Povsem      dobro      mu je bilo tu, v breznu zapuščenega bivaka,  A
U! je bil vse bolj zaskrbljen.      Dobro      so te.Strašno so te.  A
Strašno so te. Še      dobro,      da si se tako brez oskrbe zlizal! Halgato se  A
Ali je to sploh bolezen, če si nor?      Dobro,      ga je izpustil ‒ nehajva! Dobro, je odprl  A
Dobro, ga je izpustil ‒ nehajva!      Dobro,      je odprl oči ‒ nehajva!Jaz grem tja, ti pa  A
Ti mi pač nisi ničesar povedal!      Dobro,      nisem ti povedal, je pokimal.Narobe je, da  A
delo ‒ ni vam bilo mar. Slutil sem, da ne bo      dobro      ‒ niste me poslušali.Zdaj pa, ko sem se že privadil  A
o vaših potih, bolj bi mi bilo v Lacki romi      dobro!      Naučil bi se kuriti hišni ogenj.  A
zdelo, da se Pištijevo spogledovanje z Izo ne bo      dobro      končalo.Potihem si je celo želel, da bi se jima  A
mlaki, luži. A čisto lahko, da bi mu bilo      dobro,      če ne bi tako na vrat na nos rinil iz vrste  A
bi vedel kaj storiti. Niti ena reč se mi več      dobro      ne izide. Če pa že kdaj kaj hočem, hočem nemogoče  A
celo naročil, naj ga kdaj pripelje? Pišti je      dobro,      je rekla.Bila je huda nesreča.  A
Bila je huda nesreča. A Pišti je      dobro,      je spet rekla.Dobil bo dve, tri leta.  A
Le kaj briga naju zate!      Dobro,      je popustil.Počasi in po cesti bova hodila  A
morava do jutra! Da mu poveva, kako se tukaj      dobro      fuka!Pa če sva lahko vsaj še malo tu brez njega  A
Čemu mi to ponujaš!      Dobro      veš, da ne znam brati. Hja! vstane Pišti  A
vrhu čela. S takim občutkom pa sem še zmeraj      dobro      udaril in ne bi me bilo zadržati, četudi bi  A
na videz tudi pokončno. . / . / stran 22 . /      Dobro,      pustiva to, je tokrat začuda popustil mojster  A
tudi ni zaračunal. Bil je to bel mercedes,      dobro      ohranjen starejši letnik, kakršni so bili v  A
Pred Lepčevo ženo? sem trznil.      Dobro      ti zdaj že veš, kaj je tovarišija, se je samo  A
tudi odhajal, se je očitno ob vsakih maliganih      dobro      znašel v svojem še niti ne tako zelo starem  A
brade, ki bi jo bil še najlažje staknil z kakim      dobro      merjenim aperkatom. Sicer pa je tudi še sedaj  A
Gradcu in je ta jezik sčasoma obvladal že tako      dobro,      da so ga nekateri direktorji ob poslovnih srečanjih  A
Ne, prosim! je pristopila.      Dobro      veste, da ne bi prosila, če ne bi res nujno  A
svati, dodala so se k temu leta, ki so resda      dobro      skrita ždela tam nekje pod kožo, pridelo se  A
jo je obtoževal. Četudi zagotovo sama prav      dobro      vidiš, da prihajajo sem sami ocvirki in pljunki  A
izgovarjal, da mi prinese v petek. Jaz pa pač še kako      dobro      vem, kateri bo spet to petek.Petek na Nikdarjevo  A
jim potem v ustih še zmeraj ni zdelo dovolj      dobro,      zato je Pavlica še kar prilagal v žerjavico  A
pes poščije v ušesa, če niste tudi vsi vi prav      dobro      slišali, samo, da zdaj tu nekaj obračate in  A
je treba in kot se mora, če želiš, da se bo      dobro      slišalo.Prizor je bil smešen in ganljiv obenem  A
presenečen pritrdil; rekla je to tako, ker je      dobro      poznala Gajaša.Čeprav mojster tudi pravi, da  A
bilo niti malo milo z mano, pa sem se zmeraj      dobro      branil. Torej se ne bova več sprehajala? mi  A
Ne, ne, je odločno odkimal Lepec. Slučajno      dobro      poznam to zgodbo z imenom saj se je tudi meni  A
mi je pomenljivo pomežiknil. Ti pa vendarle      dobro      veš, kaj ti je Gajaš dejal že na začetku: v  A
? je spet vzrojil. Kot da ne veva oba prav      dobro,      kaj na tem svetu ima lahko edino tak cug? je  A
zvedavih očeh sem že ob prvem spogledu zaznal tisti      dobro      mi znani pobalinski lesk, ki je razkrival, da  A
nisva mogla povsem zamakniti v najin sicer že      dobro      uglašeni sprehajalski bluz. A mali vsega tega  A
Zimerman ni nič zakrivil, da je kvečjemu storil le      dobro      delo, in da bi mu bilo torej harmoniko nekako  A
ki ima ta hip med nami edini dve harmoniki.      Dobro,      sem kljub ogorčenju popustil.Tudi če je zadeva  A
vendar Sojuzi izvažali, kar je kaj vredno.      Dobro      oni že vejo, komu lahko za zlato prodajo pokvarjeno  A
Zmeraj bom, sem jo objel.      Dobro      veš, da bom zmeraj, sem jo stisnil, da je zastokala  A
zamrmral mojster takoj, ko me je ugledal na vratih.      Dobro:      Lepčevo ženo si, je ponovil, kakor da še zmeraj  A
postajala vse bolj strahotna. A vendarle smo vsi tu      dobro      vedeli, da ji ni ugašal cigaret na bradavicah  A
Donosen posel je napravil z muziko in res      dobro      mu je šlo, pa je vendarle vse bolj rinil za  A
Ne bo, ne bo, je bil prepričan Batistuta.      Dobro      on ve že, da mu ni to zveličavna kazen, je pojasnil  A
Seveda nimam, je odkimal Gajaš. Imam pa      dobro      slivo, mi je nato pomignil, naj prinesem. Poskočil  A
hoče, se je nato spet vrnil v čepenje. Zato      dobro      poslušaj, kaj ti bo zdaj povedal mojster, ki  A
boš z nami lepo v prvi vrsti, da jo boš res      dobro      videl, pa boš potem rekel ali je iz mesa in  A
torej sam tu v središču, kjer se naj presodi v      dobro,      ali vsaj preseka jeza, in sem le za hipec krčevito  A
veselje in hvalili boga, da se je vendarle vse      dobro      končalo. Videl si jo tam zadaj od blizu? je  A
skoz in skoz premrazilo, pojokal. Ti pa sam      dobro      veš, da prava zima šele prihaja. No! je spet  A
pogodrnjaval in mu vse bolj zagrizeno oporekal.      Dobro      jaz vem, zakaj so še sveti trije kralji zašli  A
pa bo pravzaprav lahko čisto kmalu, saj nam      dobro      gre z Babilonom, je zatrdil zaupljivo. Mercedes  A
ponovil Gajaš in je zdaj končno dvignil glavo.      Dobro      ti vendar veš, da mercedes zame ni avto? ga  A
ne bo, mu bom jebal mater, je nato le dodal.      Dobro      on ve, da se ne sme igrati z mojimi živci, je  A
sem se bal zanjo in kako nadvse sem ji želel      dobro.     Storil bi zanjo vse, v resnici pa si nisem upal  A
ga je kar odneslo. Ne vem, če se bo to lahko      dobro      končalo? je zapel Malačiči, ki se je za profesorjem  A
mogla načuditi. »Tako v oči mi greš, a to mi      dobro      dene,« se je še ozrla kvišku. »Tako vse skozme  A
kvišku. »Tako vse skozme gledaš, a tudi to mi      dobro      dene,« mu je nastavljala svoj razcveteli obraz  A
remišljevala o luninih besedah. Tolažeče misli so ji      dobro      dele in komaj je že čakala, da se bo napravil  A
in je sploh ni poslušal. »Če je to res kako      dobro      znamenje?« se je vprašal.»Če bi rožo, recimo  A
ustnice in dvignila obrvi. . / . / stran 18 . / »     Dobro,      nisem je srečal, ker roža se pač ne sreča,«  A
bila na stare dni vsaj bliže soncu, ki mi tako      dobro      dene. Soncu, s katerim se je vse začelo in je  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA