Bila je navsezadnje to res ženska, ki je morala ostati tam ‒ na tisti svoji daljnji strani. Prepovedal mi jo je bil mojster, stražila jo je tovarišija, zavezovala jo je romantična gostija s tristotimi svati, dodala so se k temu leta, ki so resda dobro skrita ždela tam nekje pod kožo, pridelo se je k temu zagotovo še toliko tega, da je bila vsaka moja drzna misel v resnici čista fantazija. Pozabila sem vzeti kaj otroku, me je vzdramila, kot bi mi brala misli.