Regratova roža se je zazrla v globoko nebo in je vse do jutra zasanjana premišljevala o luninih besedah. Tolažeče misli so ji dobro dele in komaj je že čakala, da se bo napravil dan in jo bodo sončni žarki znova pogreli. Tedaj je zaslišala korake, ki so se ji počasi bližali.