nova beseda iz Slovenije
dekle, rože si zaželi, rožici govori: »Pojdi, | ah | pojdi z menoj!« Žalostna roža povesi glavo, | A |
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) Vsebina | Ah, | le kaj ti povem, ti povem, da sem sam 7 Al′ | A |
Zmiraj vesel, vesel 134 . / . / stran 7 . / | Ah, | le kaj ti povem, ti povem, da sem sam Ah, le | A |
/ Ah, le kaj ti povem, ti povem, da sem sam | Ah, | le kaj ti povem, ti povem, da sem sam, tam gori | A |
da sem sam, tam gori v Tribuši no hišco imam: | ah, | le kaj mi pomaga ta hišca in blagó, kaj mi to | A |
- kadar bo junec gnal mesarja v mesnico.« » | Ah, | za našo beračijo bi pa bilo res kaj treba... | A |
vidiš, to je jagodica, da bi človek ugriznil!« » | Ah | -« pravi Reza, »ta je lepa!Takile so dedci: | A |
Tu bi jim bila dala.« » | Ah, | kajpada!« se namrdne ona jezno. »Tudi tale otročad | A |
Oče pa se mu iztrga: » | Ah, | pusti me, bedaček!Naj uide! | A |
ko so odrasli, trgali oblast iz tvojih rok. | Ah, | ta oblast!Kakor krpa starega banderca, raztrgana | A |
gotovo je mrtev,« pravi žena sredi gruče. » | Ah | kje!« »Kakó?« | A |
vprašalo dekle, ki ves čas tišči roko k ustnicam. » | Ah | kje,« je rekla debeluhinja. Lojzek je samo za | A |
bilkah, veriži zlate mehurčke ob žitnih resicah. | Ah, | saj to niso vodni mehurčki ob klasju, ampak | A |
da se boš zvrnil name in me strl.« Nato še: » | Ah, | ne ti.Nekaj drugega. | A |
Položil je brisačo na kolena in stegnil roko. » | Ah | da,« je tedaj vznevoljno rekla. Potem je vstala | A |
Tega nisem nikoli videl!« » | Ah, | kje!Pozabil si!« | A |
lastnost, ampak izrodek ponesrečene duhovitosti. » | Ah, | kaj!« je vzkliknila Luciana in osvobodila svojo | A |
in nežen, Mario! Ti si je vreden, Silvestre, | ah, | tisti njen angelski smehljaj, tisto njeno telo | A |
profesor ... ali zdravnik ... ali kaj podobnega ...« » | Ah, | to pa res ne!Saj nimam očal!« se je pošalil | A |
»To se samo tako reče...« » | Ah, | seveda!« je živo pribil Peter Majcen. | A |
»Ne verjamem,« je zmajal kmet » | Ah, | kako staro mizo bova pa vendar kje staknila | A |
je strogo in zaskrbljeno obrnila k njemu. - | Ah, | kam naj pa le grem? - je rekel prijazno in skoraj | A |
Še poldan ni! - | Ah, | ne nori! - je rekla pomirljiveje. - Poslušaj | A |
vprašal in potegnil s trdim palcem po ostrini. - | Ah, | ti moj ljubi bog! - je Temnikarica zmajala z | A |
je taka šleva...« . /\ . / . / 24 .. . \/ . / » | Ah, | seveda!Vsak ima svoje slabosti in težave!« je | A |
Tista s koso.« » | Ah, | kaj bi govorila o njej!« »Hm, kajpak | A |
le zakaj mi je kmet rekel, naj ne hodim sem?... | Ah, | pustimo čudaka koščenega!Mahnimo jo naprej, | A |
Tišina... » | Ah, | saj je vseeno, če je v resnici ali pa če je | A |
se je zdrznil, kakor bi ne bili njegovi. » | Ah, | dovolj!« si je ukazal, se zravnal in pogledal | A |
Trobenta je zadonela tretjič. » | Ah, | neumnost!« je Peter Majcen zmajal z glavo, ker | A |
javor, si je izmislil pravljico za otroka?... | Ah, | ne!« je zmajal z glavo.»To je nemogoče, popolnoma | A |
In zdaj se je vrnil. | Ah, | kako dobro de, da si človek lahko izmisli neko | A |
in vrata zaklenil, toda bilo ga je sram. » | Ah, | kaj le norim!« se je razjezil.»To je samo odmev | A |
Za žganje jih prodajam. | Ah, | kako me bo žgal peklenski ogenj, kakor žganje | A |
lice; obrisal jih je z rokavom in dejal: „ | Ah, | da, moji ljubi otroci." Andreicich se | A |
sobo, se zgrudi k svojemu otroku in vpraša: „ | Ah, | Pepi, kaj nisi nobenega videl?" „Bebe | A |
ponavljamo pesem: kot zastor zlat | ah, | tamkaj ozad, tam si ti, ki misel | A |
Volevo soltanto vedere un sorriso di un padre.« | Ah, | kaj bi, saj ne morem več strpeti, ko se spomnim | A |
V izbah so na gorkem. | Ah, | te izbe!V kotu je križ. | A |
Še bo sonce. | Ah, | in takrat bomo šli mi vsi, vi vsi.Gradnik pravi | A |
stare kose mu bom privezal kravji zvonec!« » | Ah, | beži, beži, tepček!« me je s smehom zadržala | A |
oglasila mama, ker oče ni našel prave primere. » | Ah, | nič!« je sitno zagodrnjal.»Zelo grdo tolče! | A |
Ali sta dva bolj topla oblačka?« » | Ah, | ne!« je rekla orlica.»Dve živi bitji.« | A |
poti, se zravnal, se nasmehnil in si rekel: » | Ah | kaj, kruh tudi ni vse.Okouinokou je ob kruhu | A |
skakal k Mihu v gostilno na kozarček žganja. » | Ah, | to so sitnosti«, poreče, »samo če pomislim, | A |
za pet let in kdo ve, če se bo sploh povrnil. | Ah, | da, kje je sreča? In Brodnik bo kašljal | A |
stori ravno na sveti večer nekaj strašnega. | Ah, | da, saj je že davno sklenila, da se mora končno | A |
Toda kje je, mrtva? | Ah, | ne, ne, Tinka se bo majala na mostu in strmela | A |
je človek ... da je človek ... kako naj rečem ... | ah, | kaj bi le iskala besedo!Vse je! | A |
priplavala takrat... in če je zdaj spet priplavala ... | Ah, | prismoda!« Zdramila ga je pesem, ki | A |
V gramozni jami. - | Ah? | ! ... - Že triinštiridesetega. | A |
spet nejevoljno zamahnil z roko in zabrundal: » | Ah, | kaj si bom zdaj izmišljal roman o njej!Saj mi | A |
Saj je mama nemara začumela ... | Ah, | ne, ne!Mama bi ga gotovo slišala in bi nemirno | A |
- Zakaj pa Smukač tako zavija? - | Ah, | beži, beži! -je oče zamahnil z roko. | A |
87 . / . / » | Ah, | beži, beži!«sem zamahnil in ji potegnil brzostrelko | A |
da se je spotaknil ob tnalo in se pogrnil. | Ah, | kako iz srca sem si želel, da bi se ves polomil | A |
Res je ... toda tudi to ni tako preprosto.« » | Ah, | že spet ni preprosto!«me je teta nejevoljno | A |
sta bila na sliki, dotikala sta se z rameni. | Ah, | res, je začel Martin ponavljati svojo željo | A |
je rekel. » | Ah, | takih hlač sem bil pa zares potreben.Tukaj jih | A |
srečna ter se kar zasučeta in planeta k vratom. » | Ah, | ne!« ju ustavim.»Rajši ne!« | A |
Namesto kose bom privezal kravji zvonec.« » | Ah, | beži, beži, tepček!« me je s smehom zadržala | A |
oglasila mama, ker oče ni našel prave primere. » | Ah, | nič!« je sitno zanergal oče.»Zelo grdo tolče | A |
Polna kmetij, njiv in lazov in sadnih vrtov. | Ah, | in še je na Tolminskem vse polno mrzlih globeli | A |
je bilo treba plačati, denarja pa ni bilo. | Ah, | in moja mati, tolminska uporna mati, ni mogla | A |
Bleda, koščena. Samo oči, | ah, | oči so bile tako velike, da sem se bal pogledati | A |
bil zamaknjen v mater. Mati pa je gledala, | ah, | samo gledala, gledala, gledala, tako globoko | A |
»Komaj tri mesece ji je, pa se ti že smeje. | Ah, | tega otroka bo doletela še velika sreča.« | A |
izvedele za njen beg šele teden dni kasneje. » | Ah, | zdaj jo bo pa le doletela sreča,« je govoril | A |
prikima Angelca in potegne škaf izpod žleba. » | Ah, | ta moj pob!« vzdihne z ljubeznijo, s skrbjo | A |
rad bi trpel, da bi lahko prišel do jame!« » | Ah, | ti srečna duša nesrečna!Nehaj, nehaj!« je vzkliknil | A |
ali kdo pravi, da ni?« je zagodrnjal Mešele. » | Ah, | ne bodite otročji!« je dejala Nanca, ki je videla | A |
odgovorov: morda me peljejo h kaki konfrontaciji. | Ah, | to ne.Ali me peljejo v Idrijo? | A |
»Saj ni nič zrasel.« » | Ah, | « je zastokala Marjanca.»Sploh ne vem, če bo | A |
bila, da se ji je zgodila nečloveška krivica. » | Ah, | kar je, pa je!« se je nenadoma otresla. »Hudič | A |
deželi, kjer je imel važne poslovne zadeve. | Ah, | Job, tu pa ne gre več dalje.Ti ne boš imel nikoli | A |
zmeraj te bom srečal zjutraj v kolodvorski. | Ah, | Job Rdečebradec nesrečni, z večnimi podplutbami | A |
ooooo, zajema Rožman sapo, oooo o oh, izdahne, | ah | ti svinja perverzna, necivilizirana.Kje pa misliš | A |
Stroškovnik, je rekla. | Ah, | toliko teh stroškovnikov. Zmeraj se spreminjajo | A |
rila sta po polju, po njivah, merjasca, svinji; | ah, | saj sta bili samo senci, čez srebrni travnik | A |
Ampak potem bi me pa sovražil. | Ah, | kako je hrepenel njen pogled za lepim obrazom | A |
svojimi letečimi stvori in volkodlaki, čas je. | Ah, | ta poganski svet v alpskih dolinah, na ravnicah | A |
izpovedala resnico, bo jutri že prebrana obtožnica. | Ah, | vsako človeško rojstvo je ena najljubših oblik | A |
zdaj muli, kakor je mulila marjetice na tisti, | ah, | na tisti jasi, kjer so bili s Katarino in se | A |
Toliko sveta je prehodil, da bi naposled našel, | ah, | preprostost, ki je enostavnost, preprostost | A |
vlačit les iz gozdov za turjaškega gospoda, | ah, | očeta nima več, tudi matere ne, Družba mu je | A |
prepotoval morja in celine in je zdaj odšel, | ah, | ne da bi se ozrl, jo pustil tukaj, ujeto, nespečno | A |
funt srebra, zlatarsko in pasarsko znanje, | ah, | razvratnež, ah, pijanec, vsi vejo, vsi so te | A |
zlatarsko in pasarsko znanje, ah, razvratnež, | ah, | pijanec, vsi vejo, vsi so te videli.Mihael je | A |
opravljal trakove na njej in si zategoval pasove. - | Ah, | tista, je rekel Windisch. - | A |
njo, ko se ona ogleduje v zrcalu, bliža se ji, | ah, | to so bile podobe, ki jim ni mogel ubežati z | A |
toaletne mizice s tankimi nogami, kjer imajo, | ah, | široke postelje s pernicami, preznojenimi od | A |
skriti pod ruto, a slutil jih je, njihovo lepoto, | ah, | veliko let je minilo, koliko? deset? ali več | A |
sončnega pramena obžarjeni obraz, je bila lepa, | ah, | kakor sveta Agnes, tako se zgodi, kadar človeka | A |
ordinaciji katerikrat ljubil tuje prsi. Ljubil sem | ah | tako pripravljena tuja kolena.Čemu sem jo hotel | A |
vendar vse to pomeni, saj to je vendar grozno. - | Ah, | je rekel njegov glas, to je vsa groza samotnosti | A |
tleče kovine, ki se tesno pritegnejo h koži. | Ah | ne morem iz teh kletih vezi, ki me razjedajo | A |
Temeljni kamen. | Ah | ja, je rekel poveljnik avstrijske vojne mornarice | A |
pa navsezadnje tudi nad cerkveni zvonik. In, | ah, | visoko zadaj bodo v njegovih notranjih očeh | A |
je zmeraj premislil, ker je tako odločila, | ah | ja, usoda.Zdaj ne bo nobenih muh več, ne bo | A |
Anica obrne glavo k njemu. | Ah, | reče, tako so popisali, za vojake.Bodi vesel | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |