KRI (1.101-1.200)

jih je napojila - terjajmo svoje meso in svojo	kri!	Mi smo sejali, naša je žetev, sužnji, vstanite	A
celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla	kri	iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klafter	A
sužni kruh, si jedel sam svoje meso in pil svojo	kri.	Močan si, o slovenski narod!	A
Hotela je govoriti, ali v grlu jo je tiščalo in	kri	ji je spreletala obràz.On pa je razumel!!	A
suknji Marijine solze in ostala je Kristova	kri.	Komaj se je grešnik dotaknil rdeče suknje	A
ugledal črno gručo ljudi; takrat je oledenela moja	kri.	”Kje pa je mati?“ so vprašali.	A
rokama, sklonila se je nazaj, vzdignila je težko,	kri	je šinila v lica.Ženska je narahlo upognila	A
nenadoma izlila ljubezen vroča in velika v njegovo	kri,	najgloblja -- kakor se rodi iz strahú in bolesti	A
Tako je! Zdaj je	kri	v licih, jezik je gibek!...“	A
odpočij si, bodi časih vesel in razposajen, da si	kri	poživiš, glavo razbistriš!Saj treba je le, da	A
sladkega in zapeljivega, da zapravljajo zanj	kri	in pamet?Pravijo, da jih je mnogo, ki pogubljajo	A
S sovražnim pogledom ga je premeril Jakob,	kri	mu je udarila v lice. ”Rad bi sam, da se	A
pred njim visoka, lepa in topla, mu je plala	kri	v obrazu od sramu in od strasti. ”Povej mi	A
molitev grešnikovo!“ V sencih mu je kipela	kri,	solze so bile v njegovih očeh.Melitta se je	A
lepo Ivanko tam kje na cesti med beračicami.“	Kri	zalije Antonova lica in nehote stopi korak naprej	A
kam bi se ozrla, kadar kdo opomni tebe; vsa	kri	mi zalije obraz.Zató te prosim, draga Magdalena	A
videla v objemu mladega, oblizanega kodrolasca in	kri	ji je šinila v lica od srda in od sramú.	A
je srebal mižé, v naglih, kratkih požirkih;	kri	mu je kipela, udarila je razpaljena v glavo	A
rekla Milena. Koj so se ji bile zalile oči in	kri	ji je planila v lica.Tisti hip je kakor na ukaz	A
fant! Če bi te zbodla v prst, bi ne prišla	kri,	bi prišla rima!Zahotelo se ti je, da bi bral	A
Da! Da!“ je kričala;	kri	je bila na licih, v očeh, na rokah.-	A
Začuli so bili zamolklo vabeči klic pomladi,	kri	je vzplamenela, oči so zažarele, in namesto	A
zasekali v tilnik. Bušila mu je v glavo razpaljena	kri,	koj nato ga je spreletel mraz vse do nog.	A
Jošt je pil nanagloma čašo vina in še drugo;	kri	mu je stopila v lica, luč v oči. ”Torej čakajva	A
”Neroda! Ná, pij!“ Jokec je pil in	kri	mu je šinila v lica. ”Zdaj pa kar brž domov	A
na kolenih in bil je zmerom bolj v zadregi;	kri	mu je silila v lica in ker je čutil, da zardeva	A
Martin Kačur!“ ”Jaz sem!“ je odgovoril Kačur;	kri	mu je šinila v lica in vztrepetal je. ”Kako	A
trepetaje in neradovoljno njegovo srce in njegova	kri	je bila vroča, ko so bile še hladne njegove	A
sedela sta v globoki senci, v tesnem objemu.	Kri	mu je plala v licih, trepetal je in jo je stiskal	A
slabič, klečeplazec, in se ti bo smejal v obraz ...	Kri	mu je šinila v lica. ”Nisem se odpovedal	A
Tudi v Blatnem dolu se da živeti ... za silo ...“	Kri	mu je zaplala v licih; sram ga je bilo, da se	A
je bil njegov obraz, od čela pa mu je kapala	kri,	v tankem curku, čez oko.Kačur je šel proti njemu	A
dolgi vrsti; vsi so bili bledi in vsem je tekla	kri	po čelu, čez oko.”Kam?“ je prašal kovač.	A
otrok, in se je ozrla. Roke so ji omahnile,	kri	je izginila iz njenih lic in njenih ustnic.	A
ko sem mu bil drug?“ Kačur se je tresel; vsa	kri	mu je bila izginila iz obraza in kosti so mu	A
po zraku ... po kantonskem kamnu se je razlila	kri	in je curljala v sneg ... ”Dobro sem hotel	A
usmiljeno, po čelu, čez oko, mu je curljala	kri	...	A
pa se ne pretakajo pisane besede, temveč živa	kri	... Glej, nevesto imam, jutri ti jo pokažem.	A
Kateri so tvoji sodniki? Zdrava	kri,	rdeča lica in jasne oči!Ali poznaš tisti dovtip	A
mrtev, kakor da je bila v tistem hipu izpuhtela	kri	iz vseh mojih žil. Na postelji, pod sinjim	A
smrti Husovi in Giordana Bruna ... To je tekla	kri,	ter so segali do neba plameni, dišeči po sežganem	A
genljivimi frazami. Natura je nespremenljiva,	kri	ostane kri. Pojave neskaljene nature imenujemo	A
frazami. Natura je nespremenljiva, kri ostane	kri.	Pojave neskaljene nature imenujemo surovost	A
tilnik, . / . / stran 272 . / da mu je pritekla	kri	po hrbtu in se mu izvil iz prsi krik ranjene	A
visočine telo izmučenega sužnja in da pricurlja	kri	iz razkosanega telesa ... Na vseh oglih veliki	A
ukvarjajo v potu obraza, čemu prelivajo svojo	kri?	“ sem pomislil in se jim čudil.”Plačila ne bodo	A
slutil Boga, ko so mu drugi že darovali svojo	kri	na oltar. In prav ob tistem času, ko sem	A
sin je spoznal, da se je bila prelila gorka	kri	očetova do zadnje kaplje na brezčuten kamen	A
s to besedo: ”Večerjal boš, jaz ne bom; mojo	kri	in moje solze boš večerjal!“ Spoznanje me	A
Kaj še - umrl je otrok! Odprite vizir -	kri	je že črna in trda, na golih licih pa se še	A
misli je skočil z zofe, v lica mu je šinila	kri.	Skoro bi bil zavriskal od radosti; pajčolan je	A
sonce, z usten je mahoma izginil smeh, mlada	kri	je usehla v licih.Predrzna, neusmiljena roka	A
njeno srebrno roko, je zaplala v meni vroča	kri,	razpaljena od vina in od mladosti ... ”Ne govôri	A
tudi jaz sem trepetal in tudi v meni je gorela	kri	... In kaj je ženska?	A
je vztrepetalo moje srce in se je prikazala	kri	v njenih licih.Šla sva zmerom hitreje, dasi	A
dolgimi, narazen štrlečimi prsti se je mešala	kri	s prahom.V roki je držal dvoje zelo velikih	A
izbo, zagrnil sem okno. V mojih žilah je tekla	kri,	moje oči so gledale, moji možgani so mislili	A
Kaj pomeni to?“ Nevesti je stopila	kri	do čela, in oči so se ji razširile. ”Pijan	A
kruha. Krvaveli so; rodovitna bi bila njih	kri,	hrasti bi vzrasli iz njé in bi zabučali do morja	A
bela, toda skozi tenko prozorno kožo je sijala	kri	in na sencih, na rokah so se prikazovale nežne	A
da bi povedala svoji snahi, kar ji sodi, - a	kri	ji je od srda šinila v obraz, oči so jo zaskelele	A
prikazala se je nenadoma, da je človeku zastala	kri,	ko jo je ugledal.Tudi govorila ni naglas, ali	A
odprl duri in pogledal po sobi, bi mu oledenela	kri	od strahu.Kadar je mati šla, je vzela s sabo	A
si v oči ... Takrat pa je Francka vzkriknila in	kri	ji je oledenela: strašen je bil njegov obraz	A
s hudobnim pogledom, tako da ji je oledenela	kri	...Šinilo je mimo, toda strah je ostal in noge	A
Mihov, ne sliši nič - bije, bije v obraz in	kri	curlja po licih dol, na ovratnik, na suknjo	A
licih dol, na ovratnik, na suknjo ... Toda glej,	kri	je izginila mahoma in tolsti obraz se je smehljal	A
ki je ležal na prtu. Mihova je izpreletelo,	kri	mu je izginila iz lic in vstal je naglo.	A
je videl pred sabo obledeli krojačev obraz in	kri,	ki je curljala po licu dol in kapala na ramo	A
sezula se je in je tekla bosa, noge so krvavele,	kri	se je mešala s prahom. ”Čakajte!“	A
so se bolni in ubogi, legli so in so umrli.	Kri	je izpilo iz njenih rok, luč je izsesalo iz	A
sestrah in bratih. V nas vseh se pretaka kmečka	kri	in v tej krvi ljubezen do zemlje, koprnenje	A
stran 314 . / ”Kaj ne vidiš, kako mi kaplje	kri	iz srca, kako mi rosi rdeča krvca iz oči?“	A
“ Resnično se je odpirala rana na prsih in	kri	je kapljala iz nje, kri je tekla tudi po belih	A
odpirala rana na prsih in kri je kapljala iz nje,	kri	je tekla tudi po belih licih v tenkem curku	A
v ubogo Materino srce in iz srca je pritekla	kri.	Kapala je v velikih kapljah na temnomodri plašč	A
puste ravnine, tako da se mu zježe lasje in mu	kri	oledeni ... Črna senca se je zazibala pred	A
pozabljena čustva so vstajala v njeni duši, in	kri	ji je gorela v licih ... ”Ah ... sonce še ni	A
neodoljiva strast; solze so mu tekle iz oči, in vsa	kri	mu je prišla v nos. Poštar se je stresal	A
bičali so ga, kronali ga s trnjem, da je lila	kri	na uboga lica.Vse je tako moralo biti; kajti	A
razloči resnico od pretvare, kdo spoznaj, kje	kri	in misel, kje suknja in beseda? Na sebi ne moreš	A
stisnilo srce, kakor bi mu izžela nevidna roka vso	kri	iz njega. ”Ne ... tega ne more storiti!“	A
pokleknil na tla, se je izlila iz njegovih ust črna	kri.	”Kaj se je zgodilo?“ je vprašal tovariša	A
njenem; na očitni cesti ji je ponujal svojo srčno	kri	in trpel je hudo, ker ni bilo tistih dob nikakšne	A
vrha poln; tišči ga trepetaje, da sika blatna	kri	izpod nohtov, skril bi ga rad, ga skriti ne	A
Gledal je predse, ustnice so mu trepetale,	kri	mu je šinila v lica.Sam ni vedel, kako se je	A
pritajeno poihtevanje. Za hip mu je udaril v	kri	in dušo tolik srd, da bi bil zamahnil z vso	A
nogo ob kamen, sedel je ter si brisal s travo	kri.	Pod nami je bila že vas in še dalje	A
ga je obšinila misel, ki mu je pognala v lica	kri	in prižgala luč v očeh. ”Morda so res le	A
bled in upal, od čela preko senc mu je curljala	kri,	kaplja za kapljo v razmršeno brado.Ženska je	A
sencih so se mu napele, takó se mu je izlila	kri	v obraz in iz obraza v srce. Za njó je stal	A
pehajo, . / . / stran 187 . / da bi ohranili	kri	v lenem toku, in se v ta namen celó ponižujejo	A
ponižaval in blatil tudi on sam, da bi ohranil	kri	v lenem toku.Ali videl je obenem, da je bilo	A
življenja... Najina kozarca sta zvenela, vinska	kri	je gorela v najinih licih, ali pri srcu mi je	A
treba siloma, neusmiljeno, pa naj se razlije	kri.	Ker iztrgati jo je treba, ták mu je bil dán ukaz	A
solze, ki si jih potočil zaradi mene, pokaži mi	kri,	ki si jo prelil v mojem imenu!Tvoje roke so	A
pijače, kot je solza nebogljencev, kvečjemu še	kri	sirot. Ko je bila mera njegovega trpljenja	A
ustavil v davni preteklosti. Ustavil se je -	kri	mu je ginila iz lic in začel se je tresti po	A
in slišim, kako se plazi mimo okna kakor tat.	Kri	mi je zastala - vedela sem precej, da hodi okoli	A
lica nohtove obeh rok, da se je koj prikazala	kri.	Nič človeškega ni bilo več, ne v otroku in v	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani