KRI (1.201-1.300)

kesanja tako oslabeli, da se jim je vrnila v	kri	pristna tlačanska čud in bi se bili dali vpreči	A
ogenj se je razlil v njegovo telo, v njegovo	kri,	visok plamen je švignil proti nebu in je razsvetlil	A
ta kljuka, pohujšuje me.“ Dionizu je stopila	kri	v lica in njegov kozarec je bil vdrugič prazen	A
da je mnogo pil. V suha lica mu je stopila	kri,	svetle oči jetičnega človeka so se lesketale	A
Ljudje lažejo, lažejo!“	Kri	mu je zalila lica in prijel je Nikolaja trdo	A
k njej. ”Verjemite... dal bi bil svojo srčno	kri,	da bi se to ne bilo zgodilo... četudi...Razpolagajte	A
čez noč?“ Nikolaj je sédel na svoj prostor;	kri,	ki mu je bila prikipela v glavo, se mu je vrnila	A
pozna nesreče. Ali ljudje, ki imajo nezdravo	kri,	opazijo pege celo na soncu, opazijo trnje na	A
tistih časih večkrat gori.“ Nikolaju je šinila	kri	v obraz. ”Meni ni znano nič slabega.	A
slučajno in malomarno še enkrat na posteljo, in	kri	mu je oledenela v žilah. Globoko pod zglavjem	A
mladega obraza, njenih toplih oči, stopila mu je	kri	v lica in stiskal je pesti ... Izgubljeno, - vse	A
iz srca, četudi bi se izlila iz njega gorka	kri	...Obraz mu je gorel od sramote, od brezupne ljubezni	A
so se oglasile orgle. Ivan se je zdrznil in	kri	mu je zastala v srcu.Krog sebe ni videl več	A
a tem se je poznalo, da so zapravili svojo	kri	v nasladah.Samo visoko na galeriji je stalo	A
nasmehom na ustnicah, mi je udarila od gneva	kri	proti čelu.Ali nisem se jezil nad njihovo podlostjo	A
Zalezli so se mu neopazno, oprezno in hinavsko v	kri	in nrav in čeprav vé dobro, da so nespametni	A
obraz, da se je takoj prikazala pod očesom črna	kri.	To je bilo znamenje za vseobči tepež.	A
dramil iz omotice; čutil sem razločno, kako se je	kri	hitreje pretakala, kako mi je bilo topleje v	A
podoba je bila, pa sem čutil, kako mi je vsa	kri	planila v lica. ”Če bi se rada izprehajala	A
roko in mi je gledala v oči mirno, smehljaje.	Kri	mi je bušila v obraz, iz obraza v srce.Vse se	A
nanjo je grizel v srcu, grize neprestano, pije	kri	iz lic, radost iz duše ...Pa je nisem ljubil takrat	A
vselej, da sem jo le ugledal, pognala v čelo	kri,	zasuknila in zameglila mi vse misli.Zakaj stala	A
odgovorila, strmela je name in je molčala. Vroča	kri	se mi je izlila v glavo; sam sem se opajal s	A
solz za eno, troje za dve; drugemu srcu izžemaj	kri,	pa bo tekla iz tvojega v potoku! Kje so zdaj	A
motna, zamazano modrikasta, kakor da se je bila	kri	zasirila v njih. Tudi jih je bilo nekaj takih	A
tisto uro se je zaljubila vanjo moja vroča	kri.	Zapišimo figuro: - sentimentalne lilije so popadale	A
pridobila moja duša? Kakšno je plačilo za mojo	kri?	... Dosegel nisem ničesar in kar je bilo v mojem	A
šestnajstem dunajskem okraju - tisti zrak pije	kri	kakor védomec.Jan Vymetal je bil miren človek	A
niso ostale čisto bele, ker je kapala nanje	kri	iz ust Jana Vymetala.-	A
in je bral. Roka se mu je pričela tresti in	kri	mu je stopila v obraz.Od tistega trenotka so	A
pred to žensko in sem ji hotel nekaj reči; vsa	kri	mi je bila šinila v obraz; no, pogledala me	A
v očeh je umirala. Od sramu mi je stopila	kri	v lica, stopil sem ji naproti s hitrim korakom	A
Kakor zver sem se skrival, kadar mi je kapala	kri	iz bolečih ran ... In tisti čas sem vstal,	A
naročje ter poljubljal njene bele prstke ...	Kri	me je zapekla v licih, a ko sem se nekoliko	A
... tako globoko ... Da mi sesajo tvoje ustnice	kri	iz srca, in da so popile tvoje oči vso mojo	A
mesecev ...“ Takrat so se odprle njune oči in	kri	jima je oledenela v licih. Jaz sem odprl	A
nenadoma udarilo v obraz, ali me je razpaljena	kri	zapekla v lica -- od vročine me je zabolela	A
z vso močjo dlan ob dlan. ”Težko se izmije	kri!	“ je mislil.”Zmerom še ostane kje rumen madež	A
stran, tista velika črna kučma. Od čela dol lije	kri,	čez obraz lije, na oči, v lase, v blato.Primem	A
Toda nenadoma je vztrepetal po vsem životu,	kri	mu je zaplala v licih in široko je odprl oči	A
srcih sovraštvo do hudodelca, ki je prelival	kri.	Tik predenj, pred obraz mu je stopil debeli	A
leži, zdaj ga poglej, ki imaš na duši njegovo	kri!	“ je zaklical nekdo iz gneče. Andrejec je	A
nizko na čelu, nad obrvjo, zdaj se je ulila	kri	čez oko.Ko je tiščal pest na čelo in pogledal	A
zinil prvo besedo, šinila mi je od srda vsa	kri	v lice. ‚Ne pokažite se tu nikdar več ... nikdar	A
in nepotrebno, boriti se z njim in prelivati	kri	brez velike koristi.Ali že ti nazori so del	A
bilo usojeno ob rojstvu, da prelijejo srčno	kri	v boju z neizmernim in nevidnim sovražnikom	A
mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo	kri	smo pili!Zato si šla tako zgodaj od nas!	A
še vsekala mežnarja v roko, da se je pocedila	kri.	Nato je stala tiho, nepremično sredi kletke,	A
sinjih, jeklenih nožev skozi srce, da se prikaže	kri...	“ Oče me je poslušal začuden, nato je odmahnil	A
zardelih. Ob tisti uri je gorela poslednjikrat	kri	v njegovem obrazu... Zavidni so ljudje	A
zašumela je v mojih žilah nepokojna, vroča	kri,	vzplamtela sta kresova v mojih očeh.In zdaj	A
tisto pot še enkrat, prelil še enkrat tisto	kri!	... Gledal je preko ravni, v soncu okópane	A
ulici, vsa prepojena s strupom, ki lije počasi v	kri,	kaplja do kaplje. Zdravnik starec je bil	A
ciprese ni. Skorja na štorih je črna; strjena	kri	... Temno in težko mi je seglo v srce.	A
srce in bolnik zavzdihne, zagrgrale so prsi,	kri	se je prikazala na ustnicah... Hej, čisto	A
je ostavila... V tistem trenotku mu je bušila	kri	v obraz, skočil je, da bi odprl duri, da bi	A
času! Vsa moja duša k tebi hrepeni, vsa moja	kri...	« Jezik je jecljal polrazumljive besede	A
vlačil po najbolj umazanih brlogih. Ciganska	kri	je v meni. Bral sem o cigančku, ki se je bil	A
branil, pa si omahnil; tvoja kost je testo, tvoja	kri	je dežnica.Tudi brez moje milosti pojdeš po	A
rečem ... ampak pri nas?“ Slivarju je šinila	kri	v lice; ni bil razžaljen sam, ali zdelo se mu	A
vina in ker ga ni bil navajen, mu je stopila	kri	v glavo in obšla ga je nebeška volja.Niti mislil	A
je in se smejalo, prešeren karneval. Njegova	kri	je bila že zaspana od težkega domovinskega vzduha	A
vsesala v ta ozka lica, v to nežno kožo strjena	kri,	ki se na vekomaj ne da več izprati.In takoj	A
. / stran 68 . / Povej, čemu ti moja srčna	kri,	samo reci, čemu, pa ná jo, vzemi si jo, iztoči	A
njih, neobčutena in neopažena, kakor je v meni	kri	in življenje.In tudi so vsi taki, da žive ponoči	A
ki si je osvojila njegovo dušo in vso njegovo	kri.	Rad je imel Jakob lepe ženske, rad kakor lepo	A
tako da je Jakob umaknil pogled in mu je šinila	kri	v lica. »Ž njo hodim.	A
hudobne, poželjive oči, da bi curljala gorka rdeča	kri	čez belo polt, da bi osinele kipeče ustnice	A
Bij! Bij vedomca, ki ti je izpil	kri	in življenje!Bij!	A
bilo tiho. Na odejo, na rjuhe, na tla je lila	kri	iz njenih in njegovih prsi...	A
sekiro, ter udari ženo po glavi, da se polije	kri	po ilnatih tleh. Deček odpre oči in usta	A
Zlodeju, dasi se je postaral, še ni oledenela	kri	...Kaj?“	A
udomljen! Njegovo meso ni naše meso, njegova	kri	ni naša kri.Sedi, učitelj Šviligoj, moj učeni	A
Njegovo meso ni naše meso, njegova kri ni naša	kri.	Sedi, učitelj Šviligoj, moj učeni prijatelj,	A
pa mu je od vsakega kota usten curljala rdeča	kri	v lepem loku.Tovariš se je sklonil globoko čezenj	A
prédme Dioniz; in v očeh Jacinte je odsevala	kri	z njegovih lic. ”Drugačno pesem zapojmo!	A
je roka omahnila in od srama mi je šinila vsa	kri	v obraz.Ona se je veselo zasmejala, za vroč	A
Maricelj je čutil, kako mu polagoma lije toplota v	kri	in dušo.Bilo mu je, kakor da se koplje v topli	A
ga še s solzami. Pij, Mana, da stopi v lica	kri	in v srce pogum.“ Pila sta in res so krenile	A
Pij in prigrizni!“ Mana je pila čaj in	kri	ji je šinila v lice. ”Dolgo pot sem danes	A
živo srce, tako hudo ranjeno, da mu je kapala	kri	izza prstov na tla. Mana je vzkriknila od	A
krajih, nato se vrnem v Ameriko; nemirna je moja	kri.	“ Ozrl se je na Hanco in je rekel:	A
”Potrpi malo ... samo trenotek!“	Kri	mi je bušila v lice.Prijatelj je bil časopise	A
lagal ... Glejte, za njim se je ozrla, pa se ji je	kri	prikazala v očesu ...Neko noč, gospod Grivar	A
je z obema rokama, vzdignil jo je v naročje.	Kri	se mu je izlila preko obraza ... *	A
na skriven greh. Ali še zdaj mi plane v lica	kri,	če se domislim nanjo.Domislim pa se nanjo vselej	A
opotekel ter padel na obraz. Izlila se mu je	kri	iz nosa in iz ust. Slaboten, bledikast fant	A
je nizko, fant je zakričal in se je zgrudil.	Kri	se je prelila na kamen. Tako mirno in umerjeno	A
rokama, hotel se je vzdigniti in ni mogel.	Kri	se je prelila na kamen. ”Tako je!	A
meni se je tako zgodilo. Črni mestni prah pije	kri	kakor vodo. Petdeset let je bilo Šimnu, pa	A
Nisem popival sproti, o župan, temveč sproti sem	kri	prelival -- tam je zdaj, v tistem črnem prahu	A
zmote v krstnem pismu, kaj si počel, da se ti je	kri	posušila?“ Blagodušno ga je pogledal Šimen	A
spravil ves vroči pot, kolikor sem ga potočil, vso	kri,	kolikor sem je prelil -- bogastvo, zdi se mi	A
da bi bilo. Ali kam je lil pot, kam je lila	kri?	Moje roke so prazne; nakopičil in nabasal sem	A
bukve, nato šele je bil človek in je bila živa	kri.	Kar je pisano, velja, kar je govorjeno, je prazna	A
sodnikova, a ničvredna dežnica je solza in je	kri.	Najpoprej je imel človek ime in je imel številko	A
naše matere so rodile Azijatom, v njih kužno	kri	oddajale svoj zdravi sok ... Naša zemlja ne tuguje	A
ne govori, Niko!« »Doli so junaki, ki pijo	kri	nevernikov in zali so a silni kot skale naših	A
našim okornim fantom je žvrkala včasi v škornjih	kri.	Ej, Žumberk, Žumberk, tam so zdihovali Beli Kranjci	A
frčale glave in roke kot bi hoje klestil, in	kri	je tekla, da sem se moral prijeti konju za rep	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani