nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Njen grob, poved v sobesedilu:
Zaklenil sem se v izbo, zagrnil sem okno. V mojih žilah je tekla kri, moje oči so gledale, moji možgani so mislili, v srcu mojem pa je bila smrt.
Takrat, ko sem vzdignil nogo, da bi stopil v noč, se je roka doteknila moje rame; čisto narahlo, komaj da sem jo čutil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani