šum (101-200)

spustil veke. Nekaj časa sem poslušal nevidni	šum,	ki so ga oddajale temne stene, potlej pa je	A
153 . / Zvenenje v ušesih je prekinil čuden	šum.	Ob tej uri se sleherni zvok zasliši.	A
svetloba, utrujena. Iz knjig pa prihaja značilen	šum.	Dobro ga je slišati v tej tišini.	A
vleče na uho, če se ne sliši kaka hoja; vsak	šum	ga preplaši, da skoči v goščavo. Potem gre zopet	A
in stopi urno naprej. Juri je moral slišati	šum,	zakaj pri tej priči se obrne in pogleda v gozd	A
Tone nedolžen; sploh pa da je neumno, da se tak	šum	žene zaradi take malenkosti.»Fantje se bodo	A
besede več. Ponoči pa je prebudil Jerico neki	šum,	in zagledala je Gašperja, ki je sklonjen v postelji	A
kakor da bi bila tukaj bolj na varnem. Vsak	šum,	vsak stok jo je prestrašil.Noge so ji otrpevale	A
sovražnika, preden se je bil še ugnezdil. To je bil	šum	in hrum, ko ga je gonila iz osvojenih postojank	A
se bile poskrile. Naenkrat pa se je dvignil	šum,	in kakor temno siva leščeča tekočina so se ulile	A
in bolj na glas, in kmalu je krik in smeh in	šum	udušil tudi Ivanovo besedo. V tem trenutku pa	A
vrata je pustila odprta, da bi slišala vsak	šum	iz sobe, vedno pripravljena priskočiti na pomoč	A
svoji sobi, poslušal, če se sliši še kje kak	šum,	stopil parkrat na hodnik in prisluškoval in	A
zaprl gostilnico; tako mu je presedal ta hrum in	šum,	to govoričenje in smejanje, kjer je moral vedno	A
pomagal pri napravljanju, je pripovedoval, kakšen	šum	je zbudil po mestu ta zločin in kako so vsi	A
se je gostil vedno bolj, in kmalu se je začul	šum	in ropot in piskanje in trobljenje in bobnanje	A
svojim klicem; a slišal se je vedno le nerazločen	šum	kakor od dreves, ki jih maje veter.Rastoča tema	A
Zdaj pa le tiho za mano, sicer bi nenavadni	šum	živalico prestrašil.«Vsi vlečemo sapo nase in	A
kakor živi ogenj. Ko je letela, je delala takšen	šum,	kakor bi se bližal velik vihar. Oglar jo zagleda	A
nehote zadremlje. Ali komaj zatisne oči, zasliši	šum,	in ko odpre oči, vidi pred seboj strašno podobo	A
drugim delal srce. Po vsem taboru je bil strašen	šum.	Posebno babe, ki so prodajale kavo ‒ bilo jih	A
zanašal v okna in steklo je šuštelo pod udarci.	Šum	je vzbudil celo mačka, ki je po dobri večerji	A
črnih oblakov je lilo kakor iz škafa. Toda ves	šum	in vetrov žvižg ni mogel zadušiti otožnega tuljenja	A
važno reč prigorskemu opravkarju; tu in tam kak	šum,	ptičji vzleti z grčaste kostanjeve krivine in	A
ga prinesejo, in se je od spodaj že oglasil	šum,	od daleč so se slišale stopinje, ki so se počasi	A
kako pode nekateri šumarji siromake iz carskih	šum;	a pri drvarjih na Konj-planini gnije toliko	A
je rušilo, je zbujalo grozo. Drsajoči korak,	šum	in hrest vej, ki jih je pripogibal in odmikal	A
gospodin Franjo v zanimivosti in tajnosti jesenskih	šum,	da ga ni tako zelo gnalo k drvarjem.Dobro ogret	A
je dvignil bleščeče oči in poslušal, če ni ta	šum	začetek grozne burje, če se ne plete že po stopnicah	A
pijan: pijanec, če ga ne posadiš v dim, smrad in	šum,	se pritoži, da je dolgčas! Toda trezen biti	A
pijani, kaj?« Občinstvo je izpreletel vesel	šum,	ki se je ojačil v od kritosrčen smeh, ko je	A
je, zažarele so luči, nažgali so lampijončke,	šum	po vrtu je naraščal.Tu pa tam so se že pričenjali	A
hlad in dremal. Kar me je vzdramil krik in	šum,	prihajal je od mostu, ki mi ga je prikrival	A
pomislil. Vtem sem že zaslišal hreščanje suhljadi,	šum	listja in razločil skoke zverine.Vse to je šlo	A
desnici okovano palico, v levi svetilko. Vsak	šum:	če mi je zajček pretekel pot, če se je prebujena	A
na parobek. Napeto je poslušal, da bi ujel	šum	onih dveh.Ni ga mogel.	A
minut so imeli še do postaje, pa so že slišali	šum	in vzklike in petje množic. »Ali je ves svet	A
zmaguje, zavpil z glasom, ki je premagal ropot in	šum	mlatilnice: ‚Le poženi, Ferjan!’‚Otroci, naglo	A
konec. In zazdelo se ji je, da sliši vabljivi	šum	reke, ki je nekaj streljajev od hiše bobnela	A
je šumela. Francki je bilo, kakor da se bliža	šum,	da že vidi, kako poskakuje pena čez skale, kako	A
pritisnila ustnice na steber, od rose vlažen.	Šum	reke se je oddaljil, Francka je objela križ	A
drug drugemu. Kmalu so začuli hrzanje konj in	šum	trave.Oddihali so se in šli korakoma.	A
Vojaki so molče stopali drug ob drugem. Le	šum	korakov je donel po globeli in potok je enakomerno	A
so prežali na rebri, je kipela kri. Čuli so	šum,	včasih je zarožljal meč.Vsaka roka je segla	A
polna skrbi. Bolj in bolj se je poizgubljal	šum	in krik okrog njega, ognji so ugašali, nebo	A
bolj tresti in plašiti. Če je začutil zunaj	šum,	se je dvignil, prihulil in iskal kotička, kamor	A
petja, smeha, trdih korakov. »S forov se sliši	šum!	« »Ni s forov, prejastnost! Fori so že davno	A
umolknili.« Tedaj je tudi Epafrodit razločil	šum	veselih vojakov, ki so prihajali iz tabern.	A
se je vglobil v carigrajsko jutro. Slišal je	šum	množice, ki so jo nahujskali njegovi osvobojeni	A
vzhajajočega sonca. Med množico je nastal začuden	šum,	ko je sam prefekt sedel v lep čolnič in s štirimi	A
plezal po brdu in skozi hrastičje, se ni menil za	šum,	če je poknilo dračje pod njegovimi nogami ali	A
prhali in hrzali. Čul se je samo šelest in	šum	po usahli travi, kakor bi vzdržema vlekel veter	A
zelenici. Po vsem lesu se je razleglo vnovič,	šum	se je bližal, tolpa gladnih volkov je zavohala	A
Ko je luč grmad dosegla ladjo, je potihnil	šum	in šepet, tisoči oči so se uprli v lepo jadrnico	A
odbijal vsako jutro ropot voz in vozičkov in	šum	pešcev. Tu pa svečani pokoj, kakor praznik,	A
Zaselje je valovalo in hrumelo.	Šum	in hrušč se je razlegal iz gostiln, s sejmišča	A
sopla v otroškem snu. Izpred hiše je bilo čuti	šum	curka, ki je tekel v na pol zamrzlo korito.	A
lepem je zaslišal čuden, nevajen, enakomeren	šum.	Zamolkel šum, takšen, kakor ga ni sposoben božji	A
zaslišal čuden, nevajen, enakomeren šum. Zamolkel	šum,	takšen, kakor ga ni sposoben božji človek!	A
da Jura še jeka ni spravil iz sebe. Ampak	šum	se ni hotel nehati, nasprotno, še močnejši je	A
opažala, do nje ni prodrl noben glas, noben	šum.	Njene oči so bile voljne videti samo nekoga,	A
že rahlo otrplega prostora, v katerem je vsak	šum	in premik našel svoj posebni odmev, je udaril	A
pametno, da se vrne k Martini? Zaslišala je	šum	in dvignila glavo.Videla je, kako se je do konca	A
pričakala. Toda okrog pol štirih je zaslišala	šum	avtomobilskega motorja, ki ga je že dolgo in	A
vznemirjena, da ni mogla ugotoviti, ali je to	šum,	ki ga je bila vajena slišati in ga je dobro	A
se je nosil, kakor na perutih velikih ptic,	šum	deroče Ložnice. »Pol poti,« je zamrmral	A
jim je že od daleč udarjal na ušesa zamolkel	šum	in hrup.Skozi odprta vrata jim je bušknil v	A
sprehodu. Počasi in zasanjano je šel dalje in	šum	padajoče vode je enakomerno bil na njegovo uho	A
prerivala med šatori črna množica; nerazločen	šum	in vrišč se je razlegal do samotnih ulic.Kogar	A
... Nerazločni, stoglasni	šum	mi je zvenel na ušesa kakor zvonjenje tisočerih	A
barve, preglasili so ves silni velikomestni	šum	in zdelo se mi je, kakor da sedim za pečjo v	A
lepega in čistega. Besede vesele in žalostne,	šum	svetlih vrhov in šepetanje senc, smeh in jok	A
železen voz; črni voznik se ne ozre nikamor; skozi	šum,	preko gneče bobne silna kolesa; vsekrižem, nakopičena	A
zazvonilo; zvonilo je dolgo, in nato je nastal	šum	in ropot.Iz velikih vrat se je vsulo vse polno	A
stala in je gledala s skrbnimi očmi. Kmalu je	šum	ponehal, samo po malo so prihajali študenti	A
ga vozili vse križem po širokih cestah, skozi	šum	in vihar strašnega Babilona. »Kam, ljudje	A
vrata; od daleč še je prihajal moten, nerazločen	šum	- šum mesta, ki je živelo tam daleč, daleč onkraj	A
daleč še je prihajal moten, nerazločen šum -	šum	mesta, ki je živelo tam daleč, daleč onkraj	A
bile priprte in Lojzka je slišala nerazločen	šum,	pritajen smeh, polglasne, hlastne besede, grgrajoče	A
zamolklo božične pesmi. Sladek in skrivnosten	šum	je prihajal kakor iz katakomb, iz podzemskih	A
brezobzirno, kakor od podkovanih škornjev. Vsak	šum	in glas je bil silno pretiran, sam svoja popačena	A
glasov, od obzorja sem je trepetal nerazločen	šum,	ki ga človek sluti, ne sliši. ”Kam pridemo	A
dalje; zmerom bolj tiho je bilo, zamolkli mestni	šum	je umiral v daljavi in že je pihala mehka, hladna	A
bližje. Anki, ki je bila navajena na mestni	šum,	se je zdelo tiho kakor v cerkvi. Od sreče	A
Nalahko je šumela njena obleka in ta plašni	šum	se je spajal z najinimi vzdihi. Ali kmalu	A
radoveden, napol prestrašen. Iz hiše se je oglasil	šum,	kakor da bežé ljudje po stopnicah; čuden, zelo	A
katero polagajo preteklost.“ Vzdignil se je	šum,	v gostih gručah so prihajali ljudje, izprevod	A
Tu in tam se je zalesketala luč; nedoločen	šum	je prihajal gor, - oddaljen mestni hrup in šuštenje	A
njima, temno je kipel proti nebu visoki zvonik.	Šum	iz krčem in gostilnic je potihnil, le še male	A
zašumelo od daleč, samo Mate je morda slišal tisti	šum	in pospešil je korake. Stal je ob bregu; na	A
omamljiva soparica kipečih teles, pritajeni	šum	drsajočih korakov in svilenih kril ...Kje si,	A
je zazdela vsa neizmerno žalostna in pusta.	Šum	brez veselja, luč brez gorkote; in vse, kar	A
videl neba, ni me dosegel s ceste prazniški	šum.	In vendar je bilo do ceste komaj par korakov	A
zaškripali so koraki, premaknil se je stol; vsak	šum	me je vznemiril, bal sem se, ne vem česa; in	A
in resne. Od daleč se je oglasil nenavaden	šum,	otrok se je vzdramil in je strmel z velikimi	A
koraki proti oni strani, odkoder je prihajal	šum.	Globoko v ulici se je prikazala gruča	A
Daleč ni bilo več do tistih prostranih bukovih	šum,	kamor sem hodil po suhe veje.Mogočne bukve so	A
kmalu skril za drevje. Od zgoraj je prihajal	šum,	ki je bil zmerom glasnejši, kakor da bi se bližali	A
slapu. Ves skrivnosten in prazniški je bil to	šum	- Francki je bilo,da stopa s sklonjenim životom	A
za obleke, predpasnike, nogavice, rute ... qqqqq	qqqqq	qqqqqFrancko je nosilo, kakor da bi plavala.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani