nova beseda iz Slovenije
spustil veke. Nekaj časa sem poslušal nevidni | šum, | ki so ga oddajale temne stene, potlej pa je | A |
153 . / Zvenenje v ušesih je prekinil čuden | šum. | Ob tej uri se sleherni zvok zasliši. | A |
svetloba, utrujena. Iz knjig pa prihaja značilen | šum. | Dobro ga je slišati v tej tišini. | A |
vleče na uho, če se ne sliši kaka hoja; vsak | šum | ga preplaši, da skoči v goščavo. Potem gre zopet | A |
in stopi urno naprej. Juri je moral slišati | šum, | zakaj pri tej priči se obrne in pogleda v gozd | A |
Tone nedolžen; sploh pa da je neumno, da se tak | šum | žene zaradi take malenkosti.»Fantje se bodo | A |
besede več. Ponoči pa je prebudil Jerico neki | šum, | in zagledala je Gašperja, ki je sklonjen v postelji | A |
kakor da bi bila tukaj bolj na varnem. Vsak | šum, | vsak stok jo je prestrašil.Noge so ji otrpevale | A |
sovražnika, preden se je bil še ugnezdil. To je bil | šum | in hrum, ko ga je gonila iz osvojenih postojank | A |
se bile poskrile. Naenkrat pa se je dvignil | šum, | in kakor temno siva leščeča tekočina so se ulile | A |
in bolj na glas, in kmalu je krik in smeh in | šum | udušil tudi Ivanovo besedo. V tem trenutku pa | A |
vrata je pustila odprta, da bi slišala vsak | šum | iz sobe, vedno pripravljena priskočiti na pomoč | A |
svoji sobi, poslušal, če se sliši še kje kak | šum, | stopil parkrat na hodnik in prisluškoval in | A |
zaprl gostilnico; tako mu je presedal ta hrum in | šum, | to govoričenje in smejanje, kjer je moral vedno | A |
pomagal pri napravljanju, je pripovedoval, kakšen | šum | je zbudil po mestu ta zločin in kako so vsi | A |
se je gostil vedno bolj, in kmalu se je začul | šum | in ropot in piskanje in trobljenje in bobnanje | A |
svojim klicem; a slišal se je vedno le nerazločen | šum | kakor od dreves, ki jih maje veter.Rastoča tema | A |
Zdaj pa le tiho za mano, sicer bi nenavadni | šum | živalico prestrašil.«Vsi vlečemo sapo nase in | A |
kakor živi ogenj. Ko je letela, je delala takšen | šum, | kakor bi se bližal velik vihar. Oglar jo zagleda | A |
nehote zadremlje. Ali komaj zatisne oči, zasliši | šum, | in ko odpre oči, vidi pred seboj strašno podobo | A |
drugim delal srce. Po vsem taboru je bil strašen | šum. | Posebno babe, ki so prodajale kavo ‒ bilo jih | A |
zanašal v okna in steklo je šuštelo pod udarci. | Šum | je vzbudil celo mačka, ki je po dobri večerji | A |
črnih oblakov je lilo kakor iz škafa. Toda ves | šum | in vetrov žvižg ni mogel zadušiti otožnega tuljenja | A |
važno reč prigorskemu opravkarju; tu in tam kak | šum, | ptičji vzleti z grčaste kostanjeve krivine in | A |
ga prinesejo, in se je od spodaj že oglasil | šum, | od daleč so se slišale stopinje, ki so se počasi | A |
kako pode nekateri šumarji siromake iz carskih | šum; | a pri drvarjih na Konj-planini gnije toliko | A |
je rušilo, je zbujalo grozo. Drsajoči korak, | šum | in hrest vej, ki jih je pripogibal in odmikal | A |
gospodin Franjo v zanimivosti in tajnosti jesenskih | šum, | da ga ni tako zelo gnalo k drvarjem.Dobro ogret | A |
je dvignil bleščeče oči in poslušal, če ni ta | šum | začetek grozne burje, če se ne plete že po stopnicah | A |
pijan: pijanec, če ga ne posadiš v dim, smrad in | šum, | se pritoži, da je dolgčas! Toda trezen biti | A |
pijani, kaj?« Občinstvo je izpreletel vesel | šum, | ki se je ojačil v od kritosrčen smeh, ko je | A |
je, zažarele so luči, nažgali so lampijončke, | šum | po vrtu je naraščal.Tu pa tam so se že pričenjali | A |
hlad in dremal. Kar me je vzdramil krik in | šum, | prihajal je od mostu, ki mi ga je prikrival | A |
pomislil. Vtem sem že zaslišal hreščanje suhljadi, | šum | listja in razločil skoke zverine.Vse to je šlo | A |
desnici okovano palico, v levi svetilko. Vsak | šum: | če mi je zajček pretekel pot, če se je prebujena | A |
na parobek. Napeto je poslušal, da bi ujel | šum | onih dveh.Ni ga mogel. | A |
minut so imeli še do postaje, pa so že slišali | šum | in vzklike in petje množic. »Ali je ves svet | A |
zmaguje, zavpil z glasom, ki je premagal ropot in | šum | mlatilnice: ‚Le poženi, Ferjan!’‚Otroci, naglo | A |
konec. In zazdelo se ji je, da sliši vabljivi | šum | reke, ki je nekaj streljajev od hiše bobnela | A |
je šumela. Francki je bilo, kakor da se bliža | šum, | da že vidi, kako poskakuje pena čez skale, kako | A |
pritisnila ustnice na steber, od rose vlažen. | Šum | reke se je oddaljil, Francka je objela križ | A |
drug drugemu. Kmalu so začuli hrzanje konj in | šum | trave.Oddihali so se in šli korakoma. | A |
Vojaki so molče stopali drug ob drugem. Le | šum | korakov je donel po globeli in potok je enakomerno | A |
so prežali na rebri, je kipela kri. Čuli so | šum, | včasih je zarožljal meč.Vsaka roka je segla | A |
polna skrbi. Bolj in bolj se je poizgubljal | šum | in krik okrog njega, ognji so ugašali, nebo | A |
bolj tresti in plašiti. Če je začutil zunaj | šum, | se je dvignil, prihulil in iskal kotička, kamor | A |
petja, smeha, trdih korakov. »S forov se sliši | šum! | « »Ni s forov, prejastnost! Fori so že davno | A |
umolknili.« Tedaj je tudi Epafrodit razločil | šum | veselih vojakov, ki so prihajali iz tabern. | A |
se je vglobil v carigrajsko jutro. Slišal je | šum | množice, ki so jo nahujskali njegovi osvobojeni | A |
vzhajajočega sonca. Med množico je nastal začuden | šum, | ko je sam prefekt sedel v lep čolnič in s štirimi | A |
plezal po brdu in skozi hrastičje, se ni menil za | šum, | če je poknilo dračje pod njegovimi nogami ali | A |
prhali in hrzali. Čul se je samo šelest in | šum | po usahli travi, kakor bi vzdržema vlekel veter | A |
zelenici. Po vsem lesu se je razleglo vnovič, | šum | se je bližal, tolpa gladnih volkov je zavohala | A |
Ko je luč grmad dosegla ladjo, je potihnil | šum | in šepet, tisoči oči so se uprli v lepo jadrnico | A |
odbijal vsako jutro ropot voz in vozičkov in | šum | pešcev. Tu pa svečani pokoj, kakor praznik, | A |
Zaselje je valovalo in hrumelo. | Šum | in hrušč se je razlegal iz gostiln, s sejmišča | A |
sopla v otroškem snu. Izpred hiše je bilo čuti | šum | curka, ki je tekel v na pol zamrzlo korito. | A |
lepem je zaslišal čuden, nevajen, enakomeren | šum. | Zamolkel šum, takšen, kakor ga ni sposoben božji | A |
zaslišal čuden, nevajen, enakomeren šum. Zamolkel | šum, | takšen, kakor ga ni sposoben božji človek! | A |
da Jura še jeka ni spravil iz sebe. Ampak | šum | se ni hotel nehati, nasprotno, še močnejši je | A |
opažala, do nje ni prodrl noben glas, noben | šum. | Njene oči so bile voljne videti samo nekoga, | A |
že rahlo otrplega prostora, v katerem je vsak | šum | in premik našel svoj posebni odmev, je udaril | A |
pametno, da se vrne k Martini? Zaslišala je | šum | in dvignila glavo.Videla je, kako se je do konca | A |
pričakala. Toda okrog pol štirih je zaslišala | šum | avtomobilskega motorja, ki ga je že dolgo in | A |
vznemirjena, da ni mogla ugotoviti, ali je to | šum, | ki ga je bila vajena slišati in ga je dobro | A |
se je nosil, kakor na perutih velikih ptic, | šum | deroče Ložnice. »Pol poti,« je zamrmral | A |
jim je že od daleč udarjal na ušesa zamolkel | šum | in hrup.Skozi odprta vrata jim je bušknil v | A |
sprehodu. Počasi in zasanjano je šel dalje in | šum | padajoče vode je enakomerno bil na njegovo uho | A |
prerivala med šatori črna množica; nerazločen | šum | in vrišč se je razlegal do samotnih ulic.Kogar | A |
... Nerazločni, stoglasni | šum | mi je zvenel na ušesa kakor zvonjenje tisočerih | A |
barve, preglasili so ves silni velikomestni | šum | in zdelo se mi je, kakor da sedim za pečjo v | A |
lepega in čistega. Besede vesele in žalostne, | šum | svetlih vrhov in šepetanje senc, smeh in jok | A |
železen voz; črni voznik se ne ozre nikamor; skozi | šum, | preko gneče bobne silna kolesa; vsekrižem, nakopičena | A |
zazvonilo; zvonilo je dolgo, in nato je nastal | šum | in ropot.Iz velikih vrat se je vsulo vse polno | A |
stala in je gledala s skrbnimi očmi. Kmalu je | šum | ponehal, samo po malo so prihajali študenti | A |
ga vozili vse križem po širokih cestah, skozi | šum | in vihar strašnega Babilona. »Kam, ljudje | A |
vrata; od daleč še je prihajal moten, nerazločen | šum | - šum mesta, ki je živelo tam daleč, daleč onkraj | A |
daleč še je prihajal moten, nerazločen šum - | šum | mesta, ki je živelo tam daleč, daleč onkraj | A |
bile priprte in Lojzka je slišala nerazločen | šum, | pritajen smeh, polglasne, hlastne besede, grgrajoče | A |
zamolklo božične pesmi. Sladek in skrivnosten | šum | je prihajal kakor iz katakomb, iz podzemskih | A |
brezobzirno, kakor od podkovanih škornjev. Vsak | šum | in glas je bil silno pretiran, sam svoja popačena | A |
glasov, od obzorja sem je trepetal nerazločen | šum, | ki ga človek sluti, ne sliši. ”Kam pridemo | A |
dalje; zmerom bolj tiho je bilo, zamolkli mestni | šum | je umiral v daljavi in že je pihala mehka, hladna | A |
bližje. Anki, ki je bila navajena na mestni | šum, | se je zdelo tiho kakor v cerkvi. Od sreče | A |
Nalahko je šumela njena obleka in ta plašni | šum | se je spajal z najinimi vzdihi. Ali kmalu | A |
radoveden, napol prestrašen. Iz hiše se je oglasil | šum, | kakor da bežé ljudje po stopnicah; čuden, zelo | A |
katero polagajo preteklost.“ Vzdignil se je | šum, | v gostih gručah so prihajali ljudje, izprevod | A |
Tu in tam se je zalesketala luč; nedoločen | šum | je prihajal gor, - oddaljen mestni hrup in šuštenje | A |
njima, temno je kipel proti nebu visoki zvonik. | Šum | iz krčem in gostilnic je potihnil, le še male | A |
zašumelo od daleč, samo Mate je morda slišal tisti | šum | in pospešil je korake. Stal je ob bregu; na | A |
omamljiva soparica kipečih teles, pritajeni | šum | drsajočih korakov in svilenih kril ...Kje si, | A |
je zazdela vsa neizmerno žalostna in pusta. | Šum | brez veselja, luč brez gorkote; in vse, kar | A |
videl neba, ni me dosegel s ceste prazniški | šum. | In vendar je bilo do ceste komaj par korakov | A |
zaškripali so koraki, premaknil se je stol; vsak | šum | me je vznemiril, bal sem se, ne vem česa; in | A |
in resne. Od daleč se je oglasil nenavaden | šum, | otrok se je vzdramil in je strmel z velikimi | A |
koraki proti oni strani, odkoder je prihajal | šum. | Globoko v ulici se je prikazala gruča | A |
Daleč ni bilo več do tistih prostranih bukovih | šum, | kamor sem hodil po suhe veje.Mogočne bukve so | A |
kmalu skril za drevje. Od zgoraj je prihajal | šum, | ki je bil zmerom glasnejši, kakor da bi se bližali | A |
slapu. Ves skrivnosten in prazniški je bil to | šum | - Francki je bilo,da stopa s sklonjenim životom | A |
za obleke, predpasnike, nogavice, rute ... qqqqq | qqqqq | qqqqqFrancko je nosilo, kakor da bi plavala. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |