nova beseda iz Slovenije

šum (201-300)


nalahko šumelo. Slišala je samo še nerazločen      šum,      videla je samo sence, ki so se pomikale mimo  A
tolkli s pestjo po obrazu. In kakor nenaden      šum,      tako ji je bila zoprna nenadna svetloba - okna  A
cesti z motnim očesom; od daleč je prihajal      šum      - ploskali so govorniku.Zazdihnil je, sedel  A
izpustile. Bolj glasna je bila samota, nego      šum      ljudi, bolj strašni so bili obrazi, ki so gledali  A
Ali tu je mesto. Že od daleč se je čul      šum      in hrup dopoldanskega življenja.Ljudje so hiteli  A
Kadar je sedel h klavirju, utihnil je najmanjši      šum,      da bi se slišalo lahko dihanje vetra, ki se  A
je bilo mesto, v vežo je čula njegov pisani      šum.      Tam zunaj je bilo tudi še sonce, sijalo je še  A
njo in med svetom, več ni bilo človeka, tudi      šum      je zunaj potihnil.Metka se je bala, da bi ne  A
nosilo!“ Zakaj prijeten je bil ta nerazločni      šum,      kakor gorka kopel. Zadela se je včasi s komolcem  A
pod njo v žareči svetlobi; stopisani stoglasni      šum      ji je bušil v obraz, tako da se je umeknila  A
odpiral je duri pač dolgih pet minut, zato da bi      šum      ne zašepetal v tišino -- prej vzdrami plaho  A
množica v polumraku; nerazločen krik in hrup in      šum      je sunkoma pljuskal preko ograje, na ulico in  A
Pristanišče je ležalo tam doli mirno in tiho;      šum      od obrežja ni prihajal do mene.Časih so se zazibale  A
Kadar sta slišala z materine postelje neznaten      šum,      vstala sta oba in hitela po prstih k bolnici  A
stransko ulico. Šumelo je vsenaokoli - nejasen      šum,      ki je prihajal bogve odkod ... Spala je velika  A
dimasto senco; samo še bela plinova luč, samo še      šum      ženskih oblek na trotoarju, na ulici drdranje  A
bilo je takó tiho, da bi se slišal najmanjši      šum.      Takrat se je zgodilo, da se je tam na vzhodni  A
in je globoko sklonil glavo. Čul je iz cerkve      šum,      kakor od šepetanja številne množice. ”Fara  A
strmeli v grudo, srce polno gorja in kesanja.      Šum      in pijančevanje so prinesli snubci v grad, veselja  A
Vprašanje je, kaj je bilo to.      Šum      je bil docela nenavaden; slišal nisem podobnega  A
jim dajali prostora. Naposled je zazvonilo;      šum      je za trenotek narasel, a potem je skoro utihnil  A
belega ozadja. Začul se je nedoločen topot in      šum,      rdeča iskra se je zalesketala na izhodu, in  A
”Denite mize v stran ...“ Nastal je hrup in      šum;      družba je vstajala in dvignil sem se tudi jaz  A
čutil sem na vseh svojih živcih vsak najmanjši      šum.     Kolikor bližje je prihajal popolni propad, toliko  A
toda šele po dolgem času sem pričel razločevati      šum      šepetajočega govorjenja.Premaknil se je stol  A
Pljusknilo bi nalahko, komaj bi zatrepetal rahel      šum      skozi temo.Nič bi se ne zgodilo izrednega; ne  A
prag pred hišo, se je bil že polegel veseli      šum      in trušč ter se polagoma razbegal in poizgubljal  A
smejočih glasov se je spajalo v prijeten nerazločen      šum.     Vsa omizja so bila polna; zvenčali so kozarci  A
pot: -- brez namena križem po cestah, skozi      šum      in gnečo.Poleg mene govoré ljudjé, prikaže se  A
Visoki, slovesno zveneči glas prevpije ves      šum      na semnju, in sveti nauki vro neprenehoma iznad  A
njegovi žarki igrajo po svetlem Nardinovem obrazu.      Šum      pred gostilno še ni ponehal, in v gostilni še  A
ceste, oddaljevali so se in so utihnili... Vsak      šum,      ki se je oglasil nenadno, je napravil še strašnejšo  A
dolga in moral bi skoz notranje mesto, skoz      šum      bogastva in življenja.Če bi se skrival po tihih  A
kraj mesta sredi vrta in kamor ni segal pisani      šum.     Ob oknu tam, pozlačenem od sonca, pa je slonela  A
koraki beli ljudje. Peter je slišal nerazločen      šum,      samo časih se mu je zazdelo, da je spoznal glas  A
doli odprle duri in se je razlegel po mostovžih      šum      veselih glasov; ali utihnilo je spet, šumelo  A
široki rokavi skoro do ramen ... Tam spodaj je bil      šum      zmerom glasnejši, Peter je že razločeval pijane  A
kres, iz sandžakov vihrajo prapori na ples, iz      šum      se trgajo volkovi, a na meji leva ni ... »Sedlajte  A
okrog tišina, jesenski dan se nagiba, iz tihih      šum      sili v dolino mrak. Ferhadbeg! Herbart se naglo  A
Na Budački dol je legla noč. Glej, iz tihih      šum      se trgajo žive sence: preostali, ki so smrti  A
koprnenja po knjigi. Zdaj jo je vzdramil zamolkli      šum      zunanje šole in je vzdihnila.Stopila je k oknu  A
mahoma, kakor se je bil prej nenadoma oglasil.      Šum      zunanje šole je utihnil.Samo vreščanje vrabcev  A
dvorišču. Daleč od mesta sem je prihajal zamolkel      šum      voz in ljudi.Sestra Anakleta je tiho ždela sama  A
kapelice z zamreženim korom, v čistost spalnic in      šum      hladnega refektorija blizu kuhinje. S cerkvenega  A
zapored. Ko pa je zaspala, je nista zbudila ne      šum      ne ogenj.Ni »pletla«, kakor so druge.  A
ozadju. Skozi vrata na desni je bilo čuti      šum      in glas hreščeče polke.Berač se je stisnil skozi  A
sosedne sobe, kjer so bili doplesali, za mizo.      Šum      in ropotanje s stoli je za hip preglušilo vse  A
hitela doli. Našla je v sobi, odkoder je prihajal      šum,      Katro, Jurija, Tomaža in Nežo; za pečjo je drhtel  A
Obstala je in poslušala. Sprva je slišala samo      šum      viharja v gozdu in utripanje svojega lastnega  A
Aleluja!      Šum      mogočne pesmi, topičev, zvonov, dvigajočega  A
je v naravi, neskončen, zadivljen, slovesen      šum      procesije in nebroj sveč in luči. Ne  A
pije in je. V tem sta zagnala otroka zunaj      šum;      tudi mali v naročju kmetovem je hotel na tla  A
Komaj je bila zaspala, ko jo je zbudil nenavadni      šum.     Ko se je nekoliko zavedla, je poslušala: da,  A
prepad, in šele čez nekaj trenutij se je zbudil      šum      bližnje reke in stok vetrov nad dobravami.Duhovni  A
je zazvenela drobna steklena čaša kraj mize.      Šum      je utihnil, kanonik Falcidij se je dvignil in  A
Falcidij dogovoril; odzval se mu je živahen      šum      gostov, ki je vzdramil tudi vikarja Janeza.  A
presunljivo Falcidij v tretje. Odgovoril mu je temen      šum      mize, ki se je premaknila, in žvenket čaš, ki  A
dremotni luči. Od Kozlovega roba je jekal      šum      vodá, ki so se razbijale ob skalah pod Tolminom  A
lomila od Kozlovega roba, kamor je veter gnal      šum      vodČ, je plal v medlo mesečino, ki je ugašala  A
tajnik ... * Vikar Janez je slišal vso noč nekak      šum      na trgu, ropotanje voz, nekakšno nalaganje blaga  A
ovinek pred njim, nato je zopet vzšel v ključe, v      šum      vode pod cesto in v plahuta joče zamahovanje  A
stran 68 . / Nasilja Votel grom in zamolkel      šum      deževnih kapelj je vzdramil župnika Štefana  A
šumele v strugah in se razvezovale v strahovit      šum      pod obokanimi mostovi.Povodenj je nesla protje  A
je pokazal z roko na vrata. Čuti je bilo samo      šum      njihovih čižmov z visokimi in nakovanimi petami  A
se slabega in južnega vremena šele, ko začuje      šum      vetrov v krajnih vogalih svoje hiše.Vživlja  A
razjarjene drobne perjadi je utihnilo, vsak      šum      je zopet usahnil, vse življenje onemelo. Le  A
je začelo dremati. Uspaval ga je enakomerni      šum      dežja, ki je ploskal v mlako pred hišo.Zaspal  A
Levica je mrmrala in se nekam porogljivo budila v      šum.     Ker pa Radetič ni govoril, se je zadeva potlačila  A
malovredne upravitelje.« Zbornica se je budila v      šum.     Radetič je rastel: »Namesto bi svojo dolžnost  A
Veličanstva«, kakor se je sama imenovala, nekak      šum      za odrom.Na oder plane v deželnih barvah livriran  A
se je popolnoma zdramil in posluhnil. Skozi      šum      deževnih kapelj, ki so tolkle v mlakuže na cesti  A
Formentini. Od mestnih vrat nad Kornom se je razlegal      šum      množic. »So že tu,« je zdajci zaklical mesar  A
ki so jekali od hiš. * S Travnika je segal      šum      množic prav na Grad, kamor je pobegnil podglavar  A
hišo. Podglavar je sam slišal, kako narašča      šum      množic.Potem je bilo čuti strel.   A
vstal v spodnjem delu Tolmina velik krik in      šum.     Bled je prihitel h kaplanu cerkovnik in ga začel  A
Toda cerkovnik ga je iskreno rotil.      Šum      ljudi od gosposke hiše je prihajal bliže. »Ne  A
spanja in omami po pijači, ko jih je vzdramil      šum      s ceste.Od Ušnika doli je bilo čuti pesem.  A
je ogledal okrog sebe: »Ljudje bodo čuli ta      šum!     Ženski jok iz kardinalove sobe!   A
spati ni moglo. Ko ga je zopet enkrat prebudil      šum,      ni videl več svoje žene v dvorani. Tudi pri  A
ravno pri veži se sreča s človekom, katerega je      šum      izklical na dvor.Star mož je to, belih las in  A
dni pred sv. Ahacem po polnoči nas je prebudil      šum      pred hišo.Nekaj jih je letalo okrog poslopja  A
prišle na njeno mesto!« Ne morem popisati, kak      šum      je nastal!Kar v trenutku so Inharcu zbile klobuk  A
krvavordečega prta. Po množici se je vzdignil      šum.     Oglašale so se kletvine, psovke, in mlad človek  A
vrane so se pritiskale k zidu, in če je viharja      šum      utihnil, zadonelo je otožno kričanje preplašenih  A
in je prisluškoval. Kakor lovec je lovil vsak      šum,      da bi morda slišal korake.In ko se mu je zazdelo  A
koraka po stopnicah. Groga je bil menda že čul      šum,      katerega so bili napravili novi prišleci, ter  A
bliže splaziti se po travi, kar ga opozori nekov      šum,      ki je prihajal čez reber tam od leve strani  A
slišalo veliko stopinj gori ob oglu. Na prvi      šum      plane dekle v vežo in Domen je sam premišljal  A
kadar bi rad, kakor so sladke, nego majhen      šum      človeka v resničnost vzbudi in iz duše veselje  A
je Črtek s svojo boso nogo nanj stopil. Na      šum      planeta speča dva pokonci in Črtek se tako prestraši  A
podprla in se zamislila. Naposled se začuje      šum      lahkega vesla, ona skoči pokonci in, ko vidi  A
krčmarjevi volji izšel in da je vstal velik hrum in      šum      po izbi. Kmečki možje so imeli navadne pogovore  A
bil z vsem neizmerno kontent: dekla je pridna,      šum      v hiši ga nič ne moti, postrežba je izvrstna  A
pokoro grehov svojih, ni se menila za lahni      šum,      ki je nastal po cerkvi.Ko je odšel župnik z  A
adjunkt prav resnega lica, ko je potihnil prvi      šum.     Valentin ni vedel, kako in zakaj se je v tem  A
iz višave in pod seboj razločuje velikanski      šum      razsežne reke.Spomnil se je slik in opisov ter  A
bodo tujci, in Bohinj ti bo dal doto od svojih      šum      in rudnin, od vodnih sil, od živine in polja  A
planil in bežal dalje v noč kot obsedenec. Vsak      šum      ga je pretresel do mozga.»Žandarji!« je vselej  A
ogenj v njih. Neža je tisto noč slišala vsak      šum;      če se je zganil črv v trhlem stropniku, ga je  A
vsi preplašeni. Šele o polnoči je potihnil      šum      in nemir med množico v taboru.Ravno so se menjavale  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA