šum (201-300)

nalahko šumelo. Slišala je samo še nerazločen	šum,	videla je samo sence, ki so se pomikale mimo	A
tolkli s pestjo po obrazu. In kakor nenaden	šum,	tako ji je bila zoprna nenadna svetloba - okna	A
cesti z motnim očesom; od daleč je prihajal	šum	- ploskali so govorniku.Zazdihnil je, sedel	A
izpustile. Bolj glasna je bila samota, nego	šum	ljudi, bolj strašni so bili obrazi, ki so gledali	A
Ali tu je mesto. Že od daleč se je čul	šum	in hrup dopoldanskega življenja.Ljudje so hiteli	A
Kadar je sedel h klavirju, utihnil je najmanjši	šum,	da bi se slišalo lahko dihanje vetra, ki se	A
je bilo mesto, v vežo je čula njegov pisani	šum.	Tam zunaj je bilo tudi še sonce, sijalo je še	A
njo in med svetom, več ni bilo človeka, tudi	šum	je zunaj potihnil.Metka se je bala, da bi ne	A
nosilo!“ Zakaj prijeten je bil ta nerazločni	šum,	kakor gorka kopel. Zadela se je včasi s komolcem	A
pod njo v žareči svetlobi; stopisani stoglasni	šum	ji je bušil v obraz, tako da se je umeknila	A
odpiral je duri pač dolgih pet minut, zato da bi	šum	ne zašepetal v tišino -- prej vzdrami plaho	A
množica v polumraku; nerazločen krik in hrup in	šum	je sunkoma pljuskal preko ograje, na ulico in	A
Pristanišče je ležalo tam doli mirno in tiho;	šum	od obrežja ni prihajal do mene.Časih so se zazibale	A
Kadar sta slišala z materine postelje neznaten	šum,	vstala sta oba in hitela po prstih k bolnici	A
stransko ulico. Šumelo je vsenaokoli - nejasen	šum,	ki je prihajal bogve odkod ... Spala je velika	A
dimasto senco; samo še bela plinova luč, samo še	šum	ženskih oblek na trotoarju, na ulici drdranje	A
bilo je takó tiho, da bi se slišal najmanjši	šum.	Takrat se je zgodilo, da se je tam na vzhodni	A
in je globoko sklonil glavo. Čul je iz cerkve	šum,	kakor od šepetanja številne množice. ”Fara	A
strmeli v grudo, srce polno gorja in kesanja.	Šum	in pijančevanje so prinesli snubci v grad, veselja	A
Vprašanje je, kaj je bilo to.	Šum	je bil docela nenavaden; slišal nisem podobnega	A
jim dajali prostora. Naposled je zazvonilo;	šum	je za trenotek narasel, a potem je skoro utihnil	A
belega ozadja. Začul se je nedoločen topot in	šum,	rdeča iskra se je zalesketala na izhodu, in	A
”Denite mize v stran ...“ Nastal je hrup in	šum;	družba je vstajala in dvignil sem se tudi jaz	A
čutil sem na vseh svojih živcih vsak najmanjši	šum.	Kolikor bližje je prihajal popolni propad, toliko	A
toda šele po dolgem času sem pričel razločevati	šum	šepetajočega govorjenja.Premaknil se je stol	A
Pljusknilo bi nalahko, komaj bi zatrepetal rahel	šum	skozi temo.Nič bi se ne zgodilo izrednega; ne	A
prag pred hišo, se je bil že polegel veseli	šum	in trušč ter se polagoma razbegal in poizgubljal	A
smejočih glasov se je spajalo v prijeten nerazločen	šum.	Vsa omizja so bila polna; zvenčali so kozarci	A
pot: -- brez namena križem po cestah, skozi	šum	in gnečo.Poleg mene govoré ljudjé, prikaže se	A
Visoki, slovesno zveneči glas prevpije ves	šum	na semnju, in sveti nauki vro neprenehoma iznad	A
njegovi žarki igrajo po svetlem Nardinovem obrazu.	Šum	pred gostilno še ni ponehal, in v gostilni še	A
ceste, oddaljevali so se in so utihnili... Vsak	šum,	ki se je oglasil nenadno, je napravil še strašnejšo	A
dolga in moral bi skoz notranje mesto, skoz	šum	bogastva in življenja.Če bi se skrival po tihih	A
kraj mesta sredi vrta in kamor ni segal pisani	šum.	Ob oknu tam, pozlačenem od sonca, pa je slonela	A
koraki beli ljudje. Peter je slišal nerazločen	šum,	samo časih se mu je zazdelo, da je spoznal glas	A
doli odprle duri in se je razlegel po mostovžih	šum	veselih glasov; ali utihnilo je spet, šumelo	A
široki rokavi skoro do ramen ... Tam spodaj je bil	šum	zmerom glasnejši, Peter je že razločeval pijane	A
kres, iz sandžakov vihrajo prapori na ples, iz	šum	se trgajo volkovi, a na meji leva ni ... »Sedlajte	A
okrog tišina, jesenski dan se nagiba, iz tihih	šum	sili v dolino mrak. Ferhadbeg! Herbart se naglo	A
Na Budački dol je legla noč. Glej, iz tihih	šum	se trgajo žive sence: preostali, ki so smrti	A
koprnenja po knjigi. Zdaj jo je vzdramil zamolkli	šum	zunanje šole in je vzdihnila.Stopila je k oknu	A
mahoma, kakor se je bil prej nenadoma oglasil.	Šum	zunanje šole je utihnil.Samo vreščanje vrabcev	A
dvorišču. Daleč od mesta sem je prihajal zamolkel	šum	voz in ljudi.Sestra Anakleta je tiho ždela sama	A
kapelice z zamreženim korom, v čistost spalnic in	šum	hladnega refektorija blizu kuhinje. S cerkvenega	A
zapored. Ko pa je zaspala, je nista zbudila ne	šum	ne ogenj.Ni »pletla«, kakor so druge.	A
ozadju. Skozi vrata na desni je bilo čuti	šum	in glas hreščeče polke.Berač se je stisnil skozi	A
sosedne sobe, kjer so bili doplesali, za mizo.	Šum	in ropotanje s stoli je za hip preglušilo vse	A
hitela doli. Našla je v sobi, odkoder je prihajal	šum,	Katro, Jurija, Tomaža in Nežo; za pečjo je drhtel	A
Obstala je in poslušala. Sprva je slišala samo	šum	viharja v gozdu in utripanje svojega lastnega	A
Aleluja!	Šum	mogočne pesmi, topičev, zvonov, dvigajočega	A
je v naravi, neskončen, zadivljen, slovesen	šum	procesije in nebroj sveč in luči. Ne	A
pije in je. V tem sta zagnala otroka zunaj	šum;	tudi mali v naročju kmetovem je hotel na tla	A
Komaj je bila zaspala, ko jo je zbudil nenavadni	šum.	Ko se je nekoliko zavedla, je poslušala: da,	A
prepad, in šele čez nekaj trenutij se je zbudil	šum	bližnje reke in stok vetrov nad dobravami.Duhovni	A
je zazvenela drobna steklena čaša kraj mize.	Šum	je utihnil, kanonik Falcidij se je dvignil in	A
Falcidij dogovoril; odzval se mu je živahen	šum	gostov, ki je vzdramil tudi vikarja Janeza.	A
presunljivo Falcidij v tretje. Odgovoril mu je temen	šum	mize, ki se je premaknila, in žvenket čaš, ki	A
dremotni luči. Od Kozlovega roba je jekal	šum	vodá, ki so se razbijale ob skalah pod Tolminom	A
lomila od Kozlovega roba, kamor je veter gnal	šum	vodČ, je plal v medlo mesečino, ki je ugašala	A
tajnik ... * Vikar Janez je slišal vso noč nekak	šum	na trgu, ropotanje voz, nekakšno nalaganje blaga	A
ovinek pred njim, nato je zopet vzšel v ključe, v	šum	vode pod cesto in v plahuta joče zamahovanje	A
stran 68 . / Nasilja Votel grom in zamolkel	šum	deževnih kapelj je vzdramil župnika Štefana	A
šumele v strugah in se razvezovale v strahovit	šum	pod obokanimi mostovi.Povodenj je nesla protje	A
je pokazal z roko na vrata. Čuti je bilo samo	šum	njihovih čižmov z visokimi in nakovanimi petami	A
se slabega in južnega vremena šele, ko začuje	šum	vetrov v krajnih vogalih svoje hiše.Vživlja	A
razjarjene drobne perjadi je utihnilo, vsak	šum	je zopet usahnil, vse življenje onemelo. Le	A
je začelo dremati. Uspaval ga je enakomerni	šum	dežja, ki je ploskal v mlako pred hišo.Zaspal	A
Levica je mrmrala in se nekam porogljivo budila v	šum.	Ker pa Radetič ni govoril, se je zadeva potlačila	A
malovredne upravitelje.« Zbornica se je budila v	šum.	Radetič je rastel: »Namesto bi svojo dolžnost	A
Veličanstva«, kakor se je sama imenovala, nekak	šum	za odrom.Na oder plane v deželnih barvah livriran	A
se je popolnoma zdramil in posluhnil. Skozi	šum	deževnih kapelj, ki so tolkle v mlakuže na cesti	A
Formentini. Od mestnih vrat nad Kornom se je razlegal	šum	množic. »So že tu,« je zdajci zaklical mesar	A
ki so jekali od hiš. * S Travnika je segal	šum	množic prav na Grad, kamor je pobegnil podglavar	A
hišo. Podglavar je sam slišal, kako narašča	šum	množic.Potem je bilo čuti strel.	A
vstal v spodnjem delu Tolmina velik krik in	šum.	Bled je prihitel h kaplanu cerkovnik in ga začel	A
Toda cerkovnik ga je iskreno rotil.	Šum	ljudi od gosposke hiše je prihajal bliže. »Ne	A
spanja in omami po pijači, ko jih je vzdramil	šum	s ceste.Od Ušnika doli je bilo čuti pesem.	A
je ogledal okrog sebe: »Ljudje bodo čuli ta	šum!	Ženski jok iz kardinalove sobe!	A
spati ni moglo. Ko ga je zopet enkrat prebudil	šum,	ni videl več svoje žene v dvorani. Tudi pri	A
ravno pri veži se sreča s človekom, katerega je	šum	izklical na dvor.Star mož je to, belih las in	A
dni pred sv. Ahacem po polnoči nas je prebudil	šum	pred hišo.Nekaj jih je letalo okrog poslopja	A
prišle na njeno mesto!« Ne morem popisati, kak	šum	je nastal!Kar v trenutku so Inharcu zbile klobuk	A
krvavordečega prta. Po množici se je vzdignil	šum.	Oglašale so se kletvine, psovke, in mlad človek	A
vrane so se pritiskale k zidu, in če je viharja	šum	utihnil, zadonelo je otožno kričanje preplašenih	A
in je prisluškoval. Kakor lovec je lovil vsak	šum,	da bi morda slišal korake.In ko se mu je zazdelo	A
koraka po stopnicah. Groga je bil menda že čul	šum,	katerega so bili napravili novi prišleci, ter	A
bliže splaziti se po travi, kar ga opozori nekov	šum,	ki je prihajal čez reber tam od leve strani	A
slišalo veliko stopinj gori ob oglu. Na prvi	šum	plane dekle v vežo in Domen je sam premišljal	A
kadar bi rad, kakor so sladke, nego majhen	šum	človeka v resničnost vzbudi in iz duše veselje	A
je Črtek s svojo boso nogo nanj stopil. Na	šum	planeta speča dva pokonci in Črtek se tako prestraši	A
podprla in se zamislila. Naposled se začuje	šum	lahkega vesla, ona skoči pokonci in, ko vidi	A
krčmarjevi volji izšel in da je vstal velik hrum in	šum	po izbi. Kmečki možje so imeli navadne pogovore	A
bil z vsem neizmerno kontent: dekla je pridna,	šum	v hiši ga nič ne moti, postrežba je izvrstna	A
pokoro grehov svojih, ni se menila za lahni	šum,	ki je nastal po cerkvi.Ko je odšel župnik z	A
adjunkt prav resnega lica, ko je potihnil prvi	šum.	Valentin ni vedel, kako in zakaj se je v tem	A
iz višave in pod seboj razločuje velikanski	šum	razsežne reke.Spomnil se je slik in opisov ter	A
bodo tujci, in Bohinj ti bo dal doto od svojih	šum	in rudnin, od vodnih sil, od živine in polja	A
planil in bežal dalje v noč kot obsedenec. Vsak	šum	ga je pretresel do mozga.»Žandarji!« je vselej	A
ogenj v njih. Neža je tisto noč slišala vsak	šum;	če se je zganil črv v trhlem stropniku, ga je	A
vsi preplašeni. Šele o polnoči je potihnil	šum	in nemir med množico v taboru.Ravno so se menjavale	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani