nova beseda iz Slovenije

čudovito (201-300)


sanjah ter poskušal, da kakorkoli razrešim to      čudovito      uganko.Ali čim dalje sem premišljal, tem bolj  A
sladko zveneči naslovi, tembolj se izgubljajo v      čudovito     megl, katero moremo samó s svetim strahom spoštovati  A
naslikati ni mogoče te tihe poezije, ne opevati. A      čudovito,      mehko razkošje ostane v srcu in se vzdrami nenadno  A
prozorna rožnata svetloba, v očéh je gorelo      čudovito      življenje.Adjunkt Mrva jo je gledal od strani  A
Samo zato nisem videl pomladi, da jo gledam vso      čudovito,      ko trepečejo drugi v jesenskih meglah; zato  A
VIII To      čudovito      zgodbo mi je pripovedoval moj prijatelj Marko  A
kakor z lojem namazan ... Privlekel je na dan neko      čudovito      besedo, obrnil jo nekaterikrat po jeziku, izpustil  A
daleč. Tončka je omahovala, opotekala se je in      čudovito      prijetno ji je bilo. Obšlo jo je v tistem trenotku  A
tolikrat to neizmerno gladino, vendar se ti srce      čudovito      razširi, kadar zašumé pred tabo valovi svobodnega  A
bolj so se oddaljevale od solnca. Nebo je bilo      čudovito.     Treba bi bilo slikarja, da bi vam naslikal te  A
njega. Žarki iz mojih oči so se potapljali v      čudovito      veličastvo njegovo.Njegove skrivnostne besede  A
življenje brez gospodinje. Zdelo se mu je tako      čudovito      in nemogoče, da je ob vsaki podobni misli stresel  A
obzirno in plašno. Spoznali smo bili sebe, s      čudovito      lahkoto smo bili odkrili skrivnost življenja  A
poželenja preko mehkih gorkih, belih lic mimo      čudovito      ustvarjenega, prav majhno, neopazno vzbočenega  A
sijal mesec, velik in bel, svetili so se križi,      čudovito      jasno se je svetila mrtvašnica. Ob malem, omreženem  A
se zbirali na pokopališču. Nabralo se jih je      čudovito      veliko in kmalu je bilo pokopališče polno vse  A
prej tako lena in zaspana, sta se pomikala      čudovito      hitro.Ozrl se je župnik na uro in izpreletelo  A
dolgimi koraki proti zidu in ga je preplezal      čudovito      ročno. ”Glej ga, malopridneža!“ se je razsrdil  A
Ampak to je posebna stvar, o devicah namreč ...      Čudovito      nežni so bili moji čuti in iz te nežnosti se  A
svojem življenju še ni godel mladi godec tako      čudovito,      zakaj ugledal je lepo hčerko Ali paše in v tistem  A
prešerna, zmagoslavna pesem, bližala se je      čudovito      hitro, kakor na bežečih, grmečih oblakih.Svatje  A
prešerna, zmagoslavna pesem, bližala se je      čudovito      hitro, kakor na bežečih, grmečih oblakih.Svatje  A
umetnost.« Marko je zagodel in je godel tako      čudovito      in milobno, kakor še nikoli v življenju.Zgodilo  A
ni še bilo godca na svetu, ki bi godel tako      čudovito      in milobno.« In najstarejši cigan je  A
pač treba poganjati... Dà, dà, kadar pijem to      čudovito      vino s Trške gore, se me prime zmerom melanholija  A
omožene ženske. Polt njenega obraza je bila      čudovito      fina, prozorna in bela, nadahnjena z rdečico  A
izpremenilo vse v njem in okoli njega. Videl je vso      čudovito      lepoto te samotne pokrajine, zakaj tudi sam  A
melanholični napevi so vplivali na Nikolaja s      čudovito      silo; stopile so mu solze v oči.Ozrl se je nehoté  A
se je zazibala duša v sanjah in preživel je      čudovito      uro.Spoznal je takrat natanko, koliko je lepega  A
začudeno, kakor bi plulo mimo njih brez prestanka      čudovito,      neznano življenje iz oddaljenega sveta.Po tlaku  A
gospod svetnik, ne glejte me tako zaspano. Vi ste      čudovito      smešni, kadar delate tak obraz.“ ”Odkod hipoma  A
tistih časih zelo grenila življenje. Dan je bil      čudovito      krasen, ne prevroč, ker je pihal lahek veter  A
njen obraz; moje oči so bile v teh trenotkih      čudovito      bistre; razločeval bi bil natanko vsako črto  A
znova po blazini ter prižgal cigareto ... Kako      čudovito      vpliva cigareta na človeka, kadar živci še na  A
prihaja ta prizor tako živo pred oči ... N, pomisli      čudovito      novico; Amalija je izginila, in kakor je to  A
zato ker mu ni mogla dati ničesar. Težko in      čudovito      sladko mi je bilo.Hodil sem po široki cesti  A
mehkimi trepalnicami, globoko za mokrim pajčolanom      čudovito,      romantično življenje, do katerega še nikdar  A
globoko povešenimi obrvi. ”Kako se ta stvar      čudovito      razširja!Oblika prednjega dela je zapustila  A
zibala pod nogami, in miza in stoli, vse se je      čudovito      majalo pred menoj.Padel sem na stol z rokami  A
tako v svoje nenaravno razmerje z menoj, v to      čudovito      stanje, polno tihe groze, da ji je bil zoprn  A
glasovi so prihajali vedno bliže in bliže in      čudovito      čustvo, polno hrepenenja in blaženih spominov  A
zakaj on je prekanjen in se pojavlja časih na      čudovito      nedolžen način. Mnogo pa jih je bilo in jih  A
čakalo na ugoden trenotek. Njegov obráz se je      čudovito      pomladil; smehljal se je prešerno, kakor otrok  A
rekli učitelji - se je med telovadnim orodjem      čudovito      razmahnil, ves prerodil.Kjer je bilo treba moči  A
vseokoli naju in v najinih srcih, je bilo nebo      čudovito      svetlo; veliko večje so bile zvezde, nego drugjé  A
ubijati mimogrede in brez hudega. Pogled je      čudovito      izbistren.Vidi stvari in obraze, ki jih ni utelešeni  A
náme ...“ Medtem pa se je boril proti uboštvu s      čudovito      močjo, dasiravno ga je ta boj v desetih letih  A
Slikal je Tinico v profilu.      Čudovito      fina črta se je skoro spajala z zrakom.Ustnice  A
je praznoval... Lep trenotek je bil in minil je      čudovito      hitro, še predno so veneli prvi listi na kostanju  A
glasek, njen topli, tihi glasek se je spajal      čudovito      s šepetanjem tega krasnega večera, s srebrno  A
predstavljati; prišlo je nadenj takó hitro in      čudovito,      da so zastali vsi čuti v njem, kakor bi za trenotek  A
življenje tako imenitno in ker je sonce tako      čudovito      svetlo. Ana je vstala, pogledala najprvo  A
- - - Prisegam ti, Ana, tvoje življenje bo      čudovito      pod soncem!Sezidal ti bom vilo tam kje pod Rožnikom  A
Srce plaho in neodločno, noge ukopane v tisto      čudovito      zemljo, a misli, - kako so misli visoko in daleč  A
zaspano, in strahoma izgine. A ono sonce, ono      čudovito      sonce se je vzdignilo izza morja krasno in zmagoslavno  A
mrzli zrak umival lica. Hipoma so se mu misli      čudovito      vzdignile, oči so se mu razširile in videle  A
da se je to njegovo kraljevsko življenje še      čudovito      razširilo; vzklilo je toliko novih, doslej čisto  A
že so se smejale stene v svetlem soncu, in      čudovito      šumenje je bilo v zraku.Slivar je živel v sanjah  A
strah tega močvirja, pol ga je vabilo k sebi s      čudovito      silo.Kletve, ki so se vzdigale iz tega ponižanega  A
tako, da ni odgovorila v prvem hipu ničesar na      čudovito      novico. Naposled, po kratkem preudarku, iznenadi  A
redstavljati, da je bila ta ženska takrat jako lepa?      Čudovito      lepa.Meni je pravil dacar o tem; on je bil namreč  A
je stala samotna nizka koča. Vsa jasa se je      čudovito      svetila v mesečini, nebo je odsevalo na njej  A
ubili; bilo bi preveč prijetno. Počasi in s      čudovito      prekanjenostjo so ravnali izkušeni inkvizitorji  A
šentflorjanska. Gledala sta v dolino, na male hiše,      čudovito      žareče v mesečini, na svetlo belo pot, na tihi  A
nato je zahreščalo, kakor da bi se vrtilo s      čudovito      naglostjo veliko število drobnih kolesc; in  A
ljudje v najnovejšem času! Znanost napreduje      čudovito...     In tudi tista rdeča pentlja se mi je prav lepo  A
nekaj zdrknilo in tresknilo in pričelo se je      čudovito      vrvenje, ropotanje, drdranje in udarjanje, da  A
Glej, kako se ziblje!“ Zibalo se je nebo,      čudovito      se je odpirala silna kupola in tudi vsa zemlja  A
Zmagovalci vdro v shrambe. O, čudo      čudovito,      kaj je tu vse nakopičeno: cerkvena posoda, cerkveni  A
nesrečni Viljem!« Gospe materi Serafini so se oči      čudovito      razvnele, materinska ljubezen ji je sijala na  A
ob treh popoldne: in zvečer jim je govoril in      čudovito      odkrival, kakor je sam vedel in občutil iz sladke  A
dvogovor med dušo in ženinom v četrti knjigi.      Čudovito      je pela njegova latinska beseda, ki jo je vselej  A
je kipela poskočnica harmonike raz Peč. Nekaj      čudovito      nesoglasujočega, nekaj surovoveselega je bilo  A
oči begale po gostih in obstale na nevesti s      čudovito      presunljivostjo, tako da je nevesta povesila  A
tem jasnejše je postajalo njegovo lice, in s      čudovito      nežnostjo se je pritiskal z glavo k svoji krošnjici  A
stopila tik pred taščo in z malo tresočim, toda      čudovito      jasnim, žalostnim glasom je rekla:   A
Jerica      Čudovito      je bilo življenje Jerici.Ta mala, bolehna osebica  A
preteklosti, ki pa so prihajale pred njenega duha      čudovito      izrazite, so jo zazibale v nekako mrtvilo.Prisiljeno  A
je storiti, in je izginila skozi vrata in se      čudovito      hitro vrnila z mogočno cilarico in jo dala ženi  A
Aha,« je dejal in se smehljal sam vase. In s      čudovito      mirnostjo je gledal nemirnost Marjaničino in  A
Anica vidi vse to ko v megli, ko v sanjah. Ali      čudovito      ostro pojmuje vse.Sama pri sebi šepeta in misli  A
Kaj je to? Anica čuti      čudovito      moč.Ali je res pila smrt?   A
Tedaj plane Katra kvišku.      Čudovito      ji gore oči. Anico popade divji strah:   A
Zdaj plane na me in me zaduši!      Čudovito      dolgi trenotki. »Kaj sem ji storila, da mi streže  A
kjer so na dan poroke plesali. Zdaj je bilo      čudovito      tiho tu notri, in hladno in temno je bilo, da  A
odprla, je stal Luka, bled, ali žarečih oči.      Čudovito      hitro je mož prihitel pred ženo in se zgrudil  A
Vendar je uspešno lezel v hrib.      Čudovito      ga je bilo videti, ko je izginjal in prihajal  A
odprla okni, pogledala doli čez dvorišče in s      čudovito      hladnokrvnostjo dejala sama sebi: »Anica  A
vse kaj drugega, kakor je mislila do sedaj.      Čudovito      je bilo čitati v knjigi razodetja, z nekako  A
Ta Kamilo pa moja Lucija,« je verjel, »kako      čudovito      lep par bi bila.Pa kaj le mislim!   A
mojega očeta?« V resnici je bil grof Jakob Anton      čudovito      ohranjen.Izraz njegovega vojaškega lica je bila  A
Pisali ste gospodu Foramitiju,« je začel župnik s      čudovito      gotovostjo, kakor da bere, »da imate pričo,  A
daleč onstran preko idrijske doline na Vrata.      Čudovito      ostro je videl, zakaj začudeno je zamrmral:  A
kjer se reki stekate v eno in rijete potem      čudovito      globoko in ozko skozi kamen do Podseli. Laharnar  A
goriški višji dijakon in je slovel, da piše      čudovito      čisto latinščino in pripoveduje zelo učeno.  A
Odmevala je čudno nesoglasno in neubrano v      čudovito      lepo jutro.Do dve sto mož s puškami in sabljami  A
Z rajnim očetom je prišel v Gorico.      Čudovito      veliko ljudi je bilo po ulicah.Množica ga je  A
imel visoke cilje. Oženil ga bom s prav tako      čudovito      nevesto, potem pa bom zredil take mladiče, da  A
zasilni delavnici na vrhu hiše. Tu je vedno      čudovito      dišalo po svežem lesu, po novih oblancih in  A
kajti voda je tisti naravni element, ki tako      čudovito      povezuje ves svet, da je potrebno imeti le majhno  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA