Tisto upanje, ki so mu zaklenjena vrata vseh pisarn, se je oglasilo v njem s spomladansko močjó - prvikrat morda, ali videlo se je, da je spalo v njem od rojstva, da je spalo pod dušečo težo dostojnih in resnih dní ter čakalo na ugoden trenotek. Njegov obráz se je čudovito pomladil; smehljal se je prešerno, kakor otrok, ki razbija z vzvišeno radostjo ljubljene igrače.