Vse je mislil, a je vedno zopet govoril zdaj tej, zdaj drugi, da bi ga bolje umela, da bi laže posluhnila, da bi prej obrisala prah, ki se je bil nabral, in uvelo cvetje zamenjala s svežim. Od dneva do dneva, zjutraj, ob treh popoldne: in zvečer jim je govoril in čudovito odkrival, kakor je sam vedel in občutil iz sladke ljubezni, s katero je ljubil Tomaž Kempčan in učil ljubiti še druge. Iz gorečnosti prvih knjig Hoje za Kristom je rastel propovednik v ljubezenski dvogovor med dušo in ženinom v četrti knjigi.