nova beseda iz Slovenije

čem (101-200)


Kako globoko je šla britev? Je smrdelo, po      čem      je smrdelo?Je bil vrat prerezan, da je hropla  A
njegove roke in ga zdramila iz razmišljanja. »O      čem      razmišljaš?« »Babi, kako se pravzaprav začne  A
je opazoval dogajanje, a ni uspel slišati, o      čem      se pogovarjajo; ko so mu povedali, mu je žila  A
počilo, so vsi trije spali in sanjali kdo ve o      čem,      le o vojni zagotovo ne.Plesničar, ki je spal  A
teritorialec in policist. Matjaž ni slišal, o      čem      so se pogovarjali, vendar je po polkovnikovih  A
predolgo za Jurija, naposled pa vpraša: »Po      čem?     « »Po štiri groše.«   A
zdaj Toneta, zdaj Mano in žalosten uvidel, pri      čem      je. Tone mu je veleval, da naj ostane doma  A
dušno ravnotežje. Bricovi so dobro čutili, o      čem      ne smejo z njim govoriti; večja težava je bila  A
žena, bo vdovec ali vdova dobro vedela, pri      čem      je.Če pa ni tega vzajemnega zaupanja, nastanejo  A
»Kako da ne? Jaz vendar vem, pri      čem      sem.‚Stric Tone,’ le zapiši tako! ‚se boji,  A
prisrčno, da sta domača dva takoj spoznala, pri      čem      sta. Nič manj se ga ni razveselil Tone, ki se  A
misli iz glave. Tone pa je vedel bolje, pri      čem      je.Razdelil je svoje imetje med Bricove otroke  A
Jaz nameravam tudi predavati rojakom.« »O      čem      pa?« »To ravno premišljujem.  A
in vendar je ona zakrivila, da ne vemo, pri      čem      smo.« Tako je šel dan za dnevom.  A
človeka; enkrat vas pošteno ošteje, pa veste, pri      čem      ste.« »Tak oče!  A
»In prozorni. Pameten človek ve takoj, pri      čem      je.Če mi zatrjuje kdo naprej in naprej, da je  A
inteligenca, ki bere samo kritike, spet ni vedela, pri      čem      je, izvzemši tisto značajno inteligenco, ki  A
sta se še sprehajala po njegovi ulici. »Kam pa      čem      bežati?« si je dejal Ponižen obupan.»Saj me  A
mama, vi pravite, da sodim jaz po videzu; po      čem      pa sodite vi, da tako govorite?Če bi bila Cila  A
dognal; vso uro mi je razlagal ‒ čakajte, o      čem      že!« »O čemer smo zadnjič že govorili?« je vprašal  A
prehitela je drugi dan, in nikoli nismo vedeli, pri      čem      smo.Da je bila babje vrste, pokazala je tudi  A
hiši dve uri, vendar nikoli nismo vedeli, pri      čem      smo.V šoli sem imel jaz zavoljo tega velike  A
Boštjan je pa kot star vojak kmalu sprevidel, pri      čem      da smo; skoči do gospoda, mu iztrga marelo izpod  A
kratko veselje, jim bom že jutri doma pokazal, po      čem      je moja kri.« »Ravno tako po sreči,« nadaljuje  A
tako milo in proseče, da je precej vedel, pri      čem      je. »Meni se je že sinoči dozdevalo, da veruješ  A
Čim preje, tem bolje, da bi vsaj vedel, na      čem      je.Precej jutri, ali pa kar zdaj, še pred zoro  A
mogel Čerinu bolje ustreči; zdaj vsaj zve, pri      čem      je.Zahvali se prijaznemu gospodu za pisemce  A
To ti le po strani povem, da boš vedel, pri      čem      si, kadar bo o tem govora. V kotu, kjer se ločita  A
drugi vsakdanji ljudje. Tedaj zopet ne vemo, na      čem      smo.Vsekako ne bi bilo napačno, ko bi si poiskali  A
Sočutno ga je gledal. Razmišljal je, o      čem      bi govoril, da bi odvrnil tovariševe misli od  A
‒ je prikimal general. ‒ Dognati treba, pri      čem      smo, toda kako?Vse patrole so se vrnile brez  A
« se je nasmehnila starka, ki je uganila, o      čem      tuhta.»Zmeraj, ko se bom utrudila, bom počivala  A
njegovo tožno pesem, ne da bi se spraševali, o      čem      prav pravi.Le če se je komu zaželelo, da bi  A
ki so ju srečevali, so se spraševali, le o      čem      si imata toliko povedati. Filip Petarni naposled  A
tudi rad vlekel na ušesa. Zanimalo ga je, o      čem      govorijo možje, kaj šušljajo starci.Skominalo  A
dotaknil. Kaj mu je pravila, kaj ga je prosila, o      čem      je kričala, že dolgo ni več slišal.V vsem njegovem  A
mi sploh ne bi bilo treba in skušal doumeti o      čem      mi pravzaprav pravi.Nisem si namreč smel dopustiti  A
in sem tuhtal, kaj je od vsega lahko res in v      čem      me spet vleče.Pištola, ki sem jo skozi krpo  A
zmogel prepoznati. Vprašal sem jo, ali ve, o      čem      pravi pesem, pa se mi je le smejala.Zagrozil  A
Pa saj se ne bo pogovarjal o muziki. O      čem      pa potem, lepo prosim ‒ ? ‒ saj Severina vendar  A
že takrat zazrcalila v njegovih kretnjah. V      čem      se je razodevalo ono veliko odkljukanje, ki  A
vselej obotavljal, a v tej zadevi ni bilo o      čem      dvomiti in v čem se obotavljati.Moč slutnje  A
obotavljal, a v tej zadevi ni bilo o čem dvomiti in v      čem      se obotavljati.Moč slutnje je prevladovala in  A
se ni dopolnilo, zdaj ko ima izkrivljeno na      čem      poravnati, in ve, kaj ravnega mu je izkriviti  A
pij in kavsaj, za večnost se ne ravsaj! Na      čem      v rani mladosti bi se mu bilo moglo pobuditi  A
pobuditi kako prijetno, vznemirjeno utripanje, ob      čem      bi se bil mogel čustveno razgibati v tem mrzlem  A
popolnoma zaveda, zato ne dopušča, da bi ga o      čem      spraševal, pač pa me sprašuje on, češ kako gledam  A
nestrpnež celo sovražil, sicer je pa vseeno, o      čem      sem govoril prej, ker bom moral o tem govoriti  A
tudi to svoje vzroke, razmišljal sem o tem, v      čem      bi ti vzroki mogli biti, mislim, da so v tem  A
koliko je pri tem blufa, koliko resnice, v      čem      obstoji trik in v katero smer bi se te zmožnosti  A
»No, boš kaj kmalu izbral?« »V      čem      si bom pa izbiral?« odgovori Krpan. »To je sama  A
Ko prideta v konják, povpraša: »Po      čem      bodeš pa konja poznal, je li dober ali ne?«  A
Komur ni prav, toži naj; saj ve, kje in po      čem      se pečati delajo, če je svetnik!« Pobožna  A
Tožbánjci s teto Pleníco vred že natanko vedo, po      čem      je Tepéžkanovo mežikanje, zatorej mu, nejevoljna  A
naši nočejo kršiti starih šeg in navad.« »V      čem      so se pregrešili ti mnogi nesrečniki, da morajo  A
priskočil ter odprl velik lonec. »Veste li, na      čem      se pozna dobra svinjska mast?« Vilar je mahnil  A
pokukala na zlovoljnega svaka. »Govorimo torej o      čem      drugem, o popoldanji zabavi, najprej pa o žabah  A
»Moje.« »Po      čem      plačujete te zlatoglavke?« »Te so od našega  A
glas pri meni ne velja. Sem vam že razložil, o      čem      sem govoril drvarjem, in tudi od paznika ste  A
Bajić pa ne ve.« Tedaj je Vilar vedel, pri      čem      je.Več ni videl na njeni postavi tiste glorije  A
ljubitelj in lastnik samozavestno pokaže, v      čem      je izurjena njegova žival.Tako je storil tudi  A
Podolja in Volinije v srce Rusije, vedel je, na      čem      boleha francoska republika, kaj se kuha na Balkanu  A
ustavil konja in vprašal v hrvatskem jeziku: »Po      čem      prodaš drva?« »Tebi, gospodar ti naš, jih dam  A
glave bosenskim ljudem, da izpregledajo, pri      čem      so’. I on ni imel prepovedanega orožja pod streho  A
mislil: ‚Jedva muje petnajst let, pa že ve, za      čem      se peha svet.To dela kri in prirodna bistrost  A
lešnikov, kadar bodo dozoreli, ne da bi mislil o      čem      važnem.On ni kriv, če ti je zmešal glavo.  A
»Bolna? Na      čem      poboleva?« »Boluje na srcu.  A
ljudi, hlepi po pravici, svobodi in Bog ve po      čem      še. Ko bi šlo vse na njegovo kopito, pa bi  A
mislila o malenkostnih stvareh, sanjala je le o      čem      velikem in dobrem in gospodin Franjo je stal  A
se je zamaknil v pismo, da ni nič slišal, o      čem      se pomenkujeta onadva.Tedaj je Bobojedac izvlekel  A
učenosti in zanimalo bi me na primer izvedeti, o      čem      so se pomenkovali grški junaki, sedeči v sredini  A
nekako na stran, kakor bi hotel hlastniti po      čem.      »No dobro.  A
otepe slame prinesi, da bosta imela gospoda na      čem      ležati.«Šimen, starejši Čajžev sin, se je leno  A
ga vajena in nista nič izbirčna ter vesta, ob      čem      se živi na kmetih.Nista prišla iz madžarske  A
hotela povedati nocoj, da boste vedeli, pri      čem      ste.« Črž se je posmejal.   A
vsi izpraševali, kakšno je hrvaško vino in po      čem.      ŽUPANOVA HČI VRE MLEKO Ko se je omožila županova  A
priča je dejal: »Gospodine, ko me pitaš, pa ti      čem      povedati tako, kakor je bilo.Tožitelj je pošten  A
siten, je streljal.« Nikdar se nismo pri nas o      čem      takem menili!In zadnjič so ji kar na lepem prišle  A
proletariata, o večnem miru in kaj vem še o      čem,      tega sploh ne razumem. Take stvari stoje pač  A
glas razlegal po kleti. »Boš že še izkusil, po      čem      je spak.Mene poglej!   A
ali po začetnih črkah ali po strankah? In po      čem      spoznajo, v katero stranko spada kateri, in  A
je! Prosim, kar povej, ali si mi že kdaj na      čem      drugem čestital kakor za god?No, vidiš!  A
Rožna se je imenovala, ker je v nji vedno po      čem      dišalo, čeprav ne po rožah ‒ in prišla čez spodnjo  A
vzdihnila Jera, »kar semkaj stopite in poduhajte, po      čem      tole diši, kar je ubogi otrok dal od sebe.Po  A
da se je komisar osmelil in ga vprašal, ob      čem      živi. Ob vašem gotovo ne, mu je hotel odgovoriti  A
lahko vso noč vsrkavam zrak, ali še diši, po      čem      in odkod.Dejal sem: »Žena, kakšen je to vrag  A
je nadaljeval, da mu ni le uganka narod, ob      čem      da živi na kršnih onih tleh, nego da enako ugiba  A
Sreče in razne Radosti, kdo naj jih igra, v      čem      naj jih igra in kako: Debelo srečo, imeti novo  A
Potem pa sem dejal sam sebi, da ne vemo, ob      čem      naj dandanes sploh pošteno živi človek! Skrbelo  A
Reče prijatelj Tomo: »So Slovenci, so.« »Po      čem      jih poznaš?« »Ali ne slišiš,« je rekel, »da  A
je možu kaj pripetilo; živeti pa tudi nima ob      čem      s svojimi otročiči, obupati mora, če se je ne  A
in maslo ‒ vse gre in nič več ne vprašajo: po      čem?     Daj!  A
Poceni kupil, kajne? Po      čem?     Pet prstov in potegljaj!   A
Samo buljila sem, ker nisem takoj razumela, o      čem      govori. »Lej jo, nevednico!« se je zasmej  A
se morava,« je rekla mirno in naravnost. »O      čem?     « je vprašala Veronika, toda Martina je preslišala  A
ve, za kaj je bilo to dobro, in za koga.« »O      čem      pa zdaj ti govoriš?Bi me rada do konca zmešala  A
»Rekla sem ti, da je povezava!« »V      čem?     Med vama?«   A
»Bi vzeli šopek, gospa?« »Po      čem      so?« »Po dvesto.   A
Sicer pa je vseeno, lahko bi se pogovarjali še o      čem      drugem.« »Ni vseeno, vraga,« mu je oporek  A
raztreseno odobril Resnik. Tine ga vedno zmoti pri      čem      važnem.Tisti članek o živinoreji si mora še  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA