nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Celo noč je bil prenašal iz kraja v kraj te upajoče stare kosti, nobenega stika še ni bil vzpostavil z njo, a vedel je, vedelo je v njem in nobenih dvomov ni bilo pri tem, kako se jima bo obrnilo. V vseh rečeh, ki so mu bile križale kdaj koli pot, je bil dvomljivec in tudi pri manjših odločitvah se je vselej obotavljal, a v tej zadevi ni bilo o čem dvomiti in v čem se obotavljati. Moč slutnje je prevladovala in slutnja moči ga je prevzemala, šumela mu je glava od šepetljivih glasov, in verjel je, da Helene ne more zgrešiti in se ji ne more ogniti, pa naj se ji izogiba kakor hoče: prišla bo, ker mora priti, vzela se bo od nekod, če ne ob njegovem, pa ob svojem času.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani